sobota, 24. december 2011

Konec odštevanja :)))

Samo še enkrat gremo spat in zjutraj nas bodo pod smrekco, če smo bili seveda pridni, čakala presenečenja. V otroških očeh tako dooolgo odštevanje, pričakovanje, ki raste iz dneva v dan in je zelo nalezljivo. Skozi njihove oči se tudi sama vrnem nazaj v čas, ko sem verjela, da je vse mogoče, da vsak zakaj ne rabi svoj zato, da je dovolj, da verjamem, si močno želim in čarovnija bo naredila svoje.


Ideja za vesele Božičke je iz zelo simpatične knjige  Rade Kos: Drobna božična presenečenja, ki je v tem času našla pot do mene na srečelovu. Le kako je vedela! Knjiga je res odlično darilo za vsakega, ki rad ustvarja. Za razliko od Radinih Božičkov, pa so naši leseni in nekoliko večji.

Enega je naredil z malo pomoči tudi moj 3,5 letnik, čeprav sem ga vztrajno prepričevala, da je tole vseeno prezahtevno. No, ker se ni in ni vdal, sem mu dala enega in se je potem tako potrudil in sledil navodilom, samo da mi dokaže, da mamica nima pojma. :)

Želim vam, da se vas jutri čarovnija božičnega dne vsaj malo dotakne, vas preseneti in vam pogreje dušo.

Maja

nedelja, 18. december 2011

Venček z otroškim pridihom

Tudi naša vrata je letos popestril venček. Zelo modernističen in narejen izpod rok mojega 3,5-letnika s čisto malo moje pomoči.


Venček iz stiroporja je sam prebarval z akrilno barvo. Sedaj že ve, da mora biti s temi barvami bolj previden, saj se hitro sušijo in se suhe težko odstranijo. Nato sva ga ovila s tanko srebrno žičko, kjer je bilo malce več težav, tako da sem ta del naredila jaz. Malo večji otroci pa mislim, da težav ne bi več smeli  imeti.

Sledil je še najbolj zabaven del. Pisane perlice, bucke in raznorazne kombinacije. Pa brez skrbi. Niti enkrat se ni pičil. :)

Veste, kaj mi je največ vredno? Njegov ponosen izraz, vsakič ko pridemo do vrat in zagleda svoj izdelek. Lepo je najti dovolj časa v teh dneh, da lahko v miru ustvarjamo. Sami ali s svojimi najmlajšimi. Je pa to res pravi izziv, kajne?

Maja

četrtek, 15. december 2011

Filc - enostaven in zabaven

Če želite koga navdušiti nad šivanjem in ga naučiti osnovne vbode, je filc kot nalašč za to. Pri Maju v šoli so si sešili nogavičke za Božička in priznam, da sem bila pozitivno presenečea nad izdelkom, ki ga je prinesel domov. Zato sem ga v Kilometru nabavila še sama in skupaj sva sešila nekaj obeskov za na smrekco.


 Začela sem s hišico,


nadaljevala s srčkom in nogavičko, v katero lahko skrijem bonbonček,


potem sem dodala še smrekco, še ena hišico, zvezdico... Sila zabavno in enostavno. :)

Tudi Maj ni zaostajal z zvončkom in utrinkom.


Potem pa se je odločil, da si raje sam sešije živalco, ki pa je že odromala z njim k noni.

Neglede na to, kako vešči ste v šivanju, popolni začetniki ali mojstri, če mene vprašate, je ustvarjanje s filcem vedno zabavno. Se strinjate?

Maja

ponedeljek, 12. december 2011

Mali prstki ustvarjajo

Veseli december. Čas, ki se ga veselim, a hkrati tudi čas, ko se mi zdi, da se vse odvija še hitreje. Pravijo, da je v vsaki stvari nekaj dobrega. No, če tamaladva ne bi dobila noric drug za drugim in smo zato zadnje čase kar veliko doma, verjetno tudi ne bi bilo toliko časa za ustvarjanje.


Pravi izziv je uskladiti spretnost 3,5 in 7 letnika, da je za oba zanimivo, še posebaj, ker bi tamali rad vse delal sam "po svoje". Papirnate smrekce so bile zanj kot nalašč in je do konca z veseljem nabadal papirčke. Navodila za izdelavo, najdete v enem najbolj pisanih kotičkov, v Mavrični ustvarjalnici.


Vsako leto izdelamo tudi kakšen nov okrasek za našo smrekco, ki je polna najrazličnejših obeskov in prav zabavno je, ko izvlečemo obeske in se tamaladva spominjata, kdaj sta jih delala.

Letos smo napolnili steklene krogle z umetnim snegom, nanje pa narisali sneg, nalepili smrekce in zvezdico, dodali še malo bleščic in za piko na i, sta si izbrala še trakec za mašnjico. Enostavno. :)


Decembra še ni konec in upam, da mi bo uspelo z vami deliti še kakšno idejo za ustvarjanje z najmlajšimi. Nekaj idej iz preteklih let najdete tudi pod oznako veseli december

Naj bo veseli december čim bolj vesel in naj ne mine prehitro.

Maja

petek, 9. december 2011

Zabava za netopirje in netopirke

Maj je končno po dooolgem odštevanju dočakal svoj 7 rojstni dan. Ker je decembrski, so vsi njegovi prijatelji že stari sedem let, tako je res komaj čakal, da se "znebi" svoje šestice.

Temo letošnjega praznovanja je izbral že pred dvemi meseci, tako neučakan je bil. Zaželel si je netopirske zabave, ker ga te male nočne živalce res fascinirajo. Kar se mene tiče, mi je za spremembo zadal lahko nalogo.


Na rojstni dan, ga je zjutraj čakalo netopirsko presenečenje. Vrečka netopirček, v kateri je bila netopirska majica in malo manj netopirska mega voščilnica, ki sva jo naredila po navodilih mlajšega bratca. Vrečko sem kasneje napolnila s sladkarijami, ki jih je nesel v šolo. In kaj je bilo na majici? Sedem netopirčkov, ki so izpisovali številko... sedem seveda.


Pred zabavo, smo celo stanovanje polepili z netopirčki. Eden se je obesil celo na uro in tam prav zadovoljno še vedno drnoha.



Na zabavi s prijatelji smo tudi ustvarjali in naredili papirnate netopirčke na palici. Navodila za izdelavo, dobite na blogu 4 Crazy Kings.


In na koncu ni smela manjkati niti torta z netopirji. Letos, zaradi izrednih razmer, kompromis. Torto sem naročila, a neokrašeno, potem pa sva jo z  Majem skupaj okrasila.


In sedaj imate verjetno že dovolj netopirčkov. :)

No, otroci so se imeli prav lepo, netopirčke pa še vedno sanjam.

Netopirski pozdravček,
Maja

petek, 2. december 2011

Predpasniček iz Miklavževe delavnice

Izziv, ki se mu ne morem upreti, je šivanje za majhne punčke. Ne zastopite me narobe, tudi za fante je zabavno, a ker imam dva fanta, sestra same fantke, se je res lušno zakopati v roza barvo, mašnice, na kratko v vse kar je punčkastega.

Zato se tudi nisem mogla upreti prošnji, da pomagam Miklavžu in sešijem predpasniček za triletno Manco, ki je nečakinja ene res simpatičnih in keativnih blogeric tukaj.

Nastal je tale predpasniček:


Veliko roza barve, majhna mašnjica za popestritev,


in dobre vile, ki bodo izpolnile vsako željo. Res so simpatične, najdete pa jih kje drugje, kot v Kilometru. 


Za piko na i še zvezdica za zvedico Manco, da bo predpasnik res samo njen.


Zabavno je bilo. Hvala Miklavž, da si se spomnil name :)

Bodite lepo in želim vam, da tudi vas Miklavž preseneti, saj ne dvomim, da ste bile zelooo pridne.

Maja

sobota, 12. november 2011

Prijazni netopirček

Če sem Črtu zašila medvedka iz prejšnje objave, tudi starejši skoraj sedemletnik ni smel ostati brez svoje male pozornosti. Bila sem malo v dilemi, ali mu bo mehka igrača sploh še zanimiva, a bila sem zelo presenečena.

Ker je Maj ravno v fazi, ko se navdušuje nad vampirčki, sva poiskala simpatičen tutorial, navodila, kako ga zašiti. Obema je bil najbolj všeč tale, ki sva ga našla na blogu Gleeful Things. Maj je pomagal, kjer je lahko in sam izbral blago in vse detajle. Tudi tokrat je vsa zaloga blaga iz "mojega" Kilometra.


Vampirček je kot pravi. Ponoči leta, podnevi pa počiva varno skrit pred svetlobo.

Na moje veliko presenečenje je to sedaj njegova najljubša mehka igrača in celo spi z njo. Otroci res znajo presenetiti. Ko ti tako dokazujejo, da so že veliki, pa jih razveselijo po njihovih besedah tako "otročje" stvari. Priznam, sem tega prav vesela, saj odrasli bodo še prehitro.

Tudi vam želim, da malo pocrkljate otroka v sebi.

Bodite lepo, 
Maja

torek, 25. oktober 2011

Medvedja terapija

V zadnjih dveh mesecih ubijalskega ritma, ko se je začela šola, gradimo hišo in je v službi (pre)pestro, ni bilo ne časa in ne volje za ustvarjanje. Naredila nisem čisto in popolnoma nič.

Potem smo zboleli. Prvi, drugi, tretji...In ko sem tako ležala v postelji, kolikor je bilo sploh mogoče ob malih bolnikih, so me iz police gledale škatle z ustvarjalnim materialom. Zaprašene in zapučene. Vabile so me, se spogledovale z mano. Ko sem se malo bolje počutila, sem jih zvlekla s police, na netu poiskala dva tutoriala in skupaj s tamalima dvema zašila dve igrački


Črt je dobil medvedka, ki jih obožuje. Prezplačen tutorial najdete na blogu HowJoyful. Izvedba mi je delala malo preglavic a sem se na koncu z malo iznajdlivosti le prebila skozi in nad končnim rezultatom sem navdušena! Nastal je povsem pravi medvedek. Čisto sam sedi in kar vabi da ga objameš.

Uporabila sem staro zalogo flisa iz Kilometra, zato je medvedek tudi zelo mehek. Koliko časa bo bel ne vem, je pa pralen, tako da bomo tudi to rešili, ko bo potrebno.

Tudi Črt, ki je budno spremljal vsak korak pri nastajanju, je nad rezultatom zadovoljen in medvedek si je že pridobil privilegij, da lahko spi z njim.

Po tako dolgi abstinenci od ustvarjanja, moram priznati, da je bilo tole skupno ustvarjanje res prava terapija v borbi z viruski in je pošteno izboljšala počutje.

Bodite lepo,
Maja

sreda, 7. september 2011

Pikice za prav posebno pikico

Svojo prvo torbo dve v eni sem sešila pred dvemi leti in še vedno jo poleti prav tako rada nosim. Včasih se mi zdi, da je prava Sport Billy torbica. Vse gre notri. :)

V tem času sem jih zašila že kar nekaj in še vedno jih rada šivam, še posebno, če lahko tako izpolnim željo prav posebni prijateljici in sosedi Savki. Osebi, ki je vendno pripravljena pomagati, poslušati, osebi za katero veš, da lahko vedno z njo ne glede na vse 100% računaš. Osebi, ki je iskreno dobra. Takih ljudi je res malo, prav zato so kot dragulji, dragoceni in nenadomestljivi. Kakšno srečo imam, da je doma za sosednjimi vrati.

Savki je bila všeč torbica, ki jem jo zašila pred časom. Črno bela z izvezeno belo rožo.


 

Ker so letos v Kilometru radodarni s pikicami, med več kombinacijami črno belih pikic res ni bilo težko najti točno prave. Na željo nove lastnice, sem zgornji del ročaja na vrhu zožala in izpadlo je prav super.


Torbica je bila darilo za njen rojstni dan. Če sem iskrena, je bilo to darilo pravzaprav darilo meni -  njeno veliko veselje, ki je glede na to, da jo skoraj vsak dan sedaj vidim z njo, bilo res iskreno, kot je tudi sama.

Savka, vse najboljše!

Maja

nedelja, 21. avgust 2011

Odklop

Odkar sem pričela pisati tale blogec, tako dolgega odklopa še nisem naredila. Pa sem ga rabila. Morje, sonce, dobra knjiga v senčki in brezskrbno preganjanje z mulčki. Prave počitnice.


Letos smo se prvič odpravili na otok Ugljan in kar se nas tiče, smo bili navdušeni. Majhna vasica, 30 m do plaže, majhen pomolček za skoke v morje in lovljenje ribic zvečer. Sprehod do Ugljana je peljal čez borov gozdiček s pompozno glasbo škržatov in z omamnim vonjem.

Volje za ustvarjanje ni bilo res nobene. Škatlo za nakit, ki sem jo vzela s seboj za vsak slučaj, če me kaj prime, je iz prtljage na koncu potegnil starejši in potem so vsi fantje delali zapestnice z elastičnim laksom. Pa naj še kdo reče, da rabiš za to punčke.


Maj mi je naredil tudi tole lušno modro belo zapestnico. Nujno je potrebovala kompletek in tako je kljub popolni ustvarjalni abstinenci nastala še verižica. Glede na vremensko napoved, mi bo kompletek prišel prav še kar nekaj časa.

Lepo vas je bilo spet brati in videti, kaj vse ste lepega v tem času ustvarile. Lep zaključek poletja vam želim.

Maja


četrtek, 21. julij 2011

Hišico dobi...

Naj se najprej zahvalim vsem za spodbudne besede v objavi Ena hišica zate, ena hiša zame. Nikoli se ne ve, kdo pozna tiste prave ljudi, ki bi si lahko ustvarili svoj domek v stanovanju, ki nam je tako pri srcu. In to z razlogom



Stanovanja sicer še nismo prodali (res je, da tudi čas ni najbolj idealen), smo pa zato imeli nekaj zanimivih ogledov in morda bo kateri o njih tisti pravi.

Med 21 komentarji, ki ste jih pustili pod zgornjo objavo ali katerokoli drugo objavo na blogu o Prav posebnem stanovanju v Postojni, je random.org izžrebal...

HALI! 

Čestitke! Hali, oglasi se mi na mail, da se zmeniva za predajo ključa tvoje nove hišice.

Še naprej pa ste vsi prav toplo vabljeni, da se oglasite pri nas doma v Prav posebnem stanovanju v Postojni, se razgledate naokoli in malo pokremljate z mano. Obljubim, da skodelica čaja in kakšen piškotek zagotovo ne bosta manjkala.

Imejte se lepo in uživajte poletje.

Maja

torek, 12. julij 2011

Poštempljali smo vse :)

Če odštejem zabavo, ki jo imajo mali otroci s štempiljkami, večje vrednosti v njih nisem videla ... do pred kratkim. V Mladinski knjigi sem našla tako lušne štempiljke! Vzela sem kar dva  kompleta: komplet divjih in komplet domačih živali. V vsaki je pet odraslih živali z mladički.


In sva se lotila z najmlajšim triletnikom. Najprej sva reciklirala dve enobarvni beli majčki od starejšega, ki sta se ponašali s flekci od sadja in sladoleda. Uporabila sva nove štampiljke in barvo za tekstil, ki sva jo nanašala z gobico neposredno na štampiljke. Enako lahko uporabite tudi druge oblike, midva sva naprimer pokrovček za krogce.


Na koncu sva poštempljala še na hitro sešite poletne 3/4 hlače.


In potem sva se ustavila... no, vsaj za sedaj. Imela sva se super in nastali so res unikatni kosi oblačil. Da ne omenjam, kako važen je sedaj mlajši v vrtcu v svojih avtorskih majčkah! Toplo priporočam.

Imate tudi vi kakšno idejo, kako še uporabiti štampilke, razen za voščilnice?
Bodite lepo.

Maja


p.s. Na blogu o našem stanovanju v Postojni, ki mu iščemo nove prave lastnike, smo se sprehodili po največji sobi stanovanja, ki je pri nas tri v enem. Lepo vabljeni, da nas obiščete.


četrtek, 7. julij 2011

Rumena z veliiikim kitom

Kot sem obljubila v objavi Šivanje s slovarjem pri roki, vam pokažem še kapo, ki je nastala za mlajšo, bolj zahtevno stranko. Njene želje so bile, da je rumena z zelo veliiikim kitom.


In kako mi je uspelo? Rumena je dovolj rumena, kit pa je malce premajhen, po mnenju novega lastnika. Biti bi moral okoli in okoli. Oh, otroška domišljija, kaj ni nekaj fantastičnega!


Kje najdete kroj, če vas zamika, sem napisasla v prvi objavi. Blago pa je tudi tokrat iz Kilometra.

V prejšnji objavi pa lahko še vedno pustite komentar do 20.7. in med vsemi bom izžrebala novega prejemnika pikaste torbice.

Bodite lepo in želim vam čim več brezskrbnih trenutkov v senčki.

Maja


p.s. Na blogu o prav posebnem stanovanju v Postojni, ki išče nove prave lastnike, smo si včeraj ogledali najmanjši prostor v stanovanju. Uganete kateri je?

ponedeljek, 4. julij 2011

Ena hišica zate, ena HIŠA zame

Izredne razmere zahtevajo izreden pristop. Na naši poti do hiške ni več ovir in najkasneje pozimi se bomo selili v svojo hišico, kar pomeni, da moramo prodati stanovanje. Žal razmere na trgu niso idealne, še težje pa je potencialnim kupcem v petnajstih minutah prikazati čar našega stanovanja. Stanovanje namreč niso samo štiri stene in njihova ohranjenost. Je veliko, veliko več. Med vsemi stanovanji, novimi in starimi, je prav to res nekaj posebnega. Čisto zares! Vas zanima zakaj?

Na naslovu www.stanovanjevpostojni.blogspot.com vas bom popeljala v prav vsak kotiček našega stanovanja, sprehodili se bomo po okolici, v senčki pod slivo poklepetali s sosedi… Pridete?


Imam pa za vas še majhno presenečenje. Med vsemi, ki boste pustili komentar pod to objavo ali katerokoli objavo na blogu našega stanovanja do 20.7.2011, bom izžrebala enega, ki dobi tole majhno torbico s svojo hiško.


Torbica je narejena je iz 100% bombaža, dodatki na njej pa so leseni. 


Zelo vesela bom, če link do stanovanja v Postojni posredujete naprej tistim, ki menite, da bi jih utegnilo zanimati. Morda tako le najdemo prave nove lastnike za naše stanovanje v Postojni.

Vsi konstruktivni komentarji, predlogi, ideje so zelo, zelo dobrodošli.

Hvala vam in srečno tako vam kot nam :)

Maja

ponedeljek, 27. junij 2011

Šivanje s slovarjem pri roki

Včasih drugače ne gre. Šivalni stroj na eni, gospod Google prevajalnik na drugi in smo šli…

Pred kratkim je Nelya na svojem blogu Čarobna preja pokazala tako simpatične otroške klobučke, ki jih je zašila po kroju iz revije Ottobre. Sama te revije prej nisem poznala. Šivanja sem se učila z Burdo, ki ima vedno tudi nekaj otroških krojev na koncu. Ampak ti klobučki so bili tako simpatični in kot je Nelya napisala, jih nikoli ni preveč, da sem enostavno morala poskusiti.


Da revijo lahko kupim v trafiki na koncu Hale A v BTC-ju, mi je zaupala Sonja.  Hvala! Nad revijo sem bila tako navdušena, da sem komaj dočakala vrnitev iz enotedenskega dopusta. In ko sem končno le odprla navodila za šivanje, sem ugotovila, da sem že pošteno pozabila nemščino. S trmo, vztrajnostjo in pomočjo g. Googla sem se le prebila skozi vsa navodila (ki pravzaprav niti niso komplicirana) in nastala je prva kapa, v bolj resni kombinaciji za starejšega.

Kapa ju zunaj karirasta, znotraj temno modra, prešita z belo. Kombinacija popolnoma ujemajočega karo blaga in modrega blaga je iz letošnje Kilometrove ponudbe. Skupni čas izdelave, dobre štiri ure! V drugo bo zagotovo šlo veliko hitreje.


Starejši je bil kapice zelooo vesel in jo je takoj zamenjal za staro. Mlajši ima bolj določene želje. Biti mora rumena z veliiiikim kitom. Kaj bo nastalo, vam pokažem naslednjič.

Sama imam za športne aktivnosti najraje navadno kapo s šiltom, za pohajanje in morje, pa sem si lani kupila velik slamnik. Kaj pa ve? Ali se poleti sončku skrijete pod kakšnim klobučkom? Kakšni so vam najbolj všeč?

Maja

nedelja, 19. junij 2011

Nova poletna poštarka zame :)

Če pomislim, da sem bila včasih čisto zadovoljna s tremi univerzalnimi torbicami, ki so pokrile vse moje potrebe. Potem se je zagodilo. Pred dvemi leti sem sešila svojo prvo torbico... in od takrat se ne morem ustaviti.

Že nekaj časa sem se spogledovala z manjšimi poštarskimi torbicami, kamor lahko spraviš najnujnejše, tako za v službo, kot za bolj sproščeno pohajanje.


Zaželela sem si eno bolj poletno, ki jo bom lahko kombinirala k jeansu z dodatnim žepkom za ključe. V ta namen sem do konca porabila zadnji košček črtastega blaga iz Kilometra, ki mi je še ostal od kompletka torbe in torbice, ki sem ju lani sešila za mamo.


Se moram pa tukaj zahvaliti Sonji za fenomenalno idejo. Res ne vem, kako na to nisem nikoli pomislila! Veste tiste trakove za ključe, ki jih dobiš marsikje in se potem valjajo po hiši? Odrežeš jim karabinčke, ki so lahko hudo uporabni in zabavni za popestritev. Sama sem jih uporabila pri ročaju torbice in se mi prav dopade. Sonja, hvala! :)


Na koncu je zadrgica na žepku dobila še manjšo popestritev. Izdelava te torbice je bila tako zabavna, nošnja pa je tako praktična, da bo skoraj zagotovo nastala še kakšna. 

Obožujem poštarske torbe.Vseh vrst. Velike, majhne, pisane, resne... So komot in roke proste za druge stvari. Kekakšne torbice pa ve najraje nosite? Kaj vam je pri njih najbolj pomembno?

Maja

sreda, 15. junij 2011

Imamo 55-star Chefa!

Pred kratkim sem naredila prvi moški predpasnik za strastnega 50 letnega kuharja. V objavi je prvič z velikim uspehom poziral moj dragi in vse skupaj je kar klicalo po nadaljevanju.


Znančev brat je praznoval 55 letnico in ker je tudi ta velik ljubitelj dobrih jedi, se jim je zdela ideja s predpasnikom kot nalašč. Želja je bila, da naredim spredaj črno rdečo kombinacijo. Črno, da se na njej ne bodo poznali madeži, rdeča je ostala za podpise, kot pri prvem. Končni rezultat mi je še bolj všeč kot prvi, sem se pa nekoliko bolj nahecala s preslikavo črk na črno podlago. Na koncu sem naredila kar šablono iz debelejšega paperja.


Za popestritev sem dodatno uporabila okrasni šiv, ki ga premore moj strojček. In to prvič v več kot desetih letih.


Kot maneken tudi tokrat ponosno pozira moj dragi z novo dodelano držo.  Morda bi moral pogledati še kakšno oddajo Top models, kaj pravite? ;)

Bodite lepo,
Maja

sobota, 4. junij 2011

Povšterček za malo večjega korenjaka II

Stari dolgovi. Zelo stari. Januarja sem mlajšemu sešila blazinco z avtom in jo spravila, dokler ne sešijem še starejšemu. Vedela sem, v katero smer, vendar kar ni in ni šlo. Ko sta spravljeno blazinco mlajšega slučajno našla (lahko bi me že izučilo, da majhni radovedni prstki pridejo skoraj povsod), ni ostalo drugega, kot da se hitro vsedem za stroj in svojo blazinico dobi še starejši.


Kombiniranje s svetlečim blagom je bilo uspešno in je pri prejemniku poželo veliko ododbravanje. Sem ga pa na veliko polomila, ko sem želela spisati njegovo ime na raketo. Material, ki je ostal še od nekih maškar, je debelejši in svetleče rumen. Ko sem skušala nanj pisati s pisali za tkanine, se je vse razlivalo. Lekcija za drugič.

Sedaj se zvečer, oba umita in v pižamcah spravita na kavč, si podložita vsak svojo blazinco in čakata na svojo pravljico.  Tako majhna pozornost, pa tako veselje :)

Lepo se imejte,
Maja

petek, 27. maj 2011

Zelo moški predpasnik

Moj prvi, za pravega moškega. Za svežega 50-letnika, ki rad in odlično peče na žaru. Prva dilema je bila, katere barve uporabiti. Moj dragi prisega samo na črno. Ker sama brez barv pač ne morem, sem se na koncu odločila za kombinacijo črne, bele in rdeče v upanju, da rdeča ne bo preveč drzna (blago iz Kilometra). Za vsak slučaj, sem drugo stran, ja, nosi se lahko na obe strani, naredilla povsem črno.


Malo sem se poigrala še s številko 50 in od tu ideja, da ga naredimo za šefa ne z 2 ali 3 zvezdicami, ampak kar s petdesetimi!

Spodnji rdeči del je bil mišljen kot "voščilnica" na katero so se vsi kasneje podpisali za spomin.

Kot manekena prvič v vsej svoji velčini predstavljam svojega dragega. Če bolje pomislim, se je odlično odrezal in ga bom morala še kdaj uporabiti :) Kako pa kaj vaše "boljše" polovice in najbližji podpirajo vaše ustvarjanje? So razumevajoči, vas podpirajo?

Bodite lepo s polovicami in brez,
Maja

ponedeljek, 23. maj 2011

Kje je pa žirafa?

Naš mlajši je imel za bodočega triletnika zelo živo predstavo, kaj si želi za rosjtni dan. Jagodno torto z žirafo. Boben za darilo. Veliiiko balonov in samo majhne otroke na rojstnodnevni zabavi. Kar zahtevna stranka, ni kaj ;)


Večino želja smo izpolnili, le nekaj starejših otrok smo vseeno povabili, saj bratec pa res ne more manjkati na zabavi. S torto sem se potrudila po svojih najboljših močeh. Ko sem jo vsa ponosna, po večurnem ustvarjanju, vrhuncu moje kulinarične kreativnosti, pokazala slavljencu, je ta samo začudeno vprašal - Mami, kje je pa žirafa? Hja, izgleda, da nisva imela čisto enake predstave :) So pa otroci žirafo takoj pobrali dol in tudi torte na koncu ni nič ostalo.

Čez pol leta, pa vajo ponovimo. 

Maja

torek, 17. maj 2011

Pikico dobi...

Po hudih zapletih, ko jo je Blogger zagodel ravno ob nepravem času, ne bom več dvigovala negotovosti. Naključni žreb z Random Number Generatorjem je za srečno dobitnico pikaste torbice izžrebal številko šest, ki pripada Frutki_Saši. Saša pravi, da je prav tako mahnjena na pikice kot jaz. Čestitke Saša! Javi se mi na mail, da vem, kam jo poslati. Sedaj že lahko ustanoviva tudi klub odvisnikov od pikic in javno priznava, da sva nori na pikice :)



Hvala vsem ostalim, ki ste pohvalile torbico, si vzele čas za lepo besedo in predvsem tistim, ki niste obupale nad tehničnimi težavami in ste se ponovno prijavile. Dobitnica je žal le ena, a obljubim, da kmalu sešijem še kakšno presenečenje.

Maja

sobota, 14. maj 2011

Ta je lahko tvoja

Zaradi težav, ki jih je imel blogger v petek, so bili zbrisani vsi komentarji, objava pa ponovno avtomatično objavljena včeraj. Tako je bilo izgubljenih okoli 12 komentarjev, ki so se želeli uvrstiti v žrebanje za tole torbico. Zato prosim, preverite, če je vaš komentar spodaj in če vas ni, ga prosim še enkrat dodajte. Še enkrat srečno :)

Po nekajdnevnem preizkusu sem popolnoma prepričana, da je kroj za torbico za malico iz prejšnje objave zmagovalni. Super se nosi, vse se notri spravi.

Veliko se vas je oglasilo v prejšnjih dveh objavah, ki sta vam bili ideja in izvedba všeč. Kar nekaj vas je bilo takih, ki obvladate neverjetne stvari, šivanje pa ni čisto vaše področje.


Zato sem se odločila, da sešijem še eno pikasto torbico, iz zadnjih kosov meni tako ljubega blaga iz Kilometra. Lahko jo uporabite za malico ali pa kar tako, da vanjo spravite denarnico, ključe, telefon in še kakšno malenkost. Lahko jo obesite na balanco kolesa ali pa mi zaupate kakšen še bolj inovativen način nošnje.

Skratka. Če vam je všeč, se le javite pod to objavo in v torek bom izžrebala novo lastnico te torbice.

Lepo se imejte in srečno :)

Maja

Še več idej za ustvarjanje

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...