Kapa in šal za najstnika

Če imate doma najstnika potem veste, da ni tako lahko ugoditi njihovemu okusu. Najhujše kar lahko naredite je, da mu kupite ali sami naredite otročjo ali bog ne daj punčkasto stvar. Če smo lahko malčkom sami izbirali kjut oprave, pa se z odraščanjem to hitro spremeni in naši mini mi to nočejo več biti. Imajo svoj okus, svojo voljo in prav je tako.

Prav zaradi tega me je toliko bolj razveselila pobuda našega najstnika med počitnicami, da nekaj skupaj zašijeva. Iiii, najstnik bi še rad počel kaj s svojo mamico, priznam, da mi to zelo polepša dan. Pobrskala sva po "moškem" blagu, ki sem ga imela na zalogi in našla črn flis in siv potiskan jearsy. Kaj če zašijeva kapo predlagam? Terna, z idejo se strinja, samo malo ga skrbi, da ne bo izgledala, kot da je narejena doma. Ga potolažim, da bo še boljša kot iz trgovine in se lotiva. Sama jo zdizajnirava, sešijeva in zraven dodava še šal, ki pri naši notranjski burji pride še kako prav. Stranka zadovoljna. :)

In potem ponovim vajo še enkrat, ker če je starejši brat zadovojen, mora nujno imeti še mlajši brat. In tako sta sedaj oba fanta pripravljena na pravo zimo, ki nam jo obetajo v naslednjih dneh.

Kakšne so pa kaj vaše izkušnje z ustvarjanjem z najstniki? Se jih še da animirati?

Upam, da je tudi vam kateri od dobrih mož prinesel tople nogavičke, šal, rokavice ali kapo, saj kot obljubljajo vremenoslovci, nam bodo v naslednjih dneh prišli še kako prav.

Maja

Venček za na vhodna vrata - spontano ustvarjanje

Rada imam spontano ustvarjanje. Z mlajšim sva šla na sprehod do bližnjega gozda, kjer je po žledu še ostalo nekaj borovcev. Naš Bobi namreč obožuje lovljenje storžev in je to odličen način, če ga želimo na hitro malo zmatrati.

Med metanjem in brcanjem storžkov si je Č zaželel, da bi naredila venček iz storžev. Lahko sem rekla, samo jih bova rabila kar veliko. No, veliko se mu jih pa ni dalo ravno nabirati, zato mi je razložil, da on ne bi imel storžev vse naokoli, ampak samo malo na enem mestu. Pa da bi še kaj naravnega zraven dodala, ker bi rad naredil čim bolj naraven venček. Imel je srečo, saj sva šla na poti nazaj mimo šipkovega grma, ki ga nihče ni obral in sva vzela nekaj jagod.

Doma sem v zeloooo stari zalogi našla še en stiroporni venček, ki je bil najina osnova. Č ga je pobarval temno rjavo z akrilno barvo, v isto barvi, kot so storži. Od decebrskega ustvarjanja v šoli mu je ostal skoraj cel klopčič vrvice, ki sva ga ovila okoli spodnjega dela, kolikor sva je pač imela. To je šlo bolj počasi, a nisva obupala. Na zgornji del sem nato z belo akrilno barvo napisala "dobrodošli", saj je vztrajal, da pišem veliko lepše kot on. ;)

S silikonsko pištolo sva nato prilepila tri storže in šipek ter rdečo rafija vrvico, na katero sva obesila venček.

sedaj sva oba sila ponosna na najino kreacijo, to, kar pa je meni pri vsem tem najbolj všeč je, da je sprehod spodbudil ustvarjalnega duha in je tako spontano, z materialom, ki je bil že doma ali sva ga našla v naravi, nastalo nekaj nama tako simpatičnega. Pa še dokaj nevtralen je in ga bomo komot lahko obdržali tudi po koncu decembra.

Veliko veselja z decembrskim ustvarjanjem vam želim,

Maja

Kako ujeti zimsko pravljico v steklen kozarec - decembrska dekoracija

December nam je že zlezel pod kožo in vsake toliko z mlajšim ustvariva kakšno malenkost, da vneseva čar decembrskega pričakovanja in svetlobo v naš dom.

Ta teden sva ujela zimsko pravljico v steklen kozarec, v upanju, da morda tako prikličeva malo snega. Zelo preprosto, zabavno, hitro narejeno in zelooo všečno. Se vsi naši gosti vstavijo pri pultu, kamor sva postavila kozarec in ga občudujejo. Moj osemletnik je takooo zelo ponosen.. :)

Materijal, ki ga potrebujete za izdelavo zimske pravljice

• velik steklen kozarec ali stekleno vazo
• majhne LED lučke na baterije (jaz sem jih zelo poceni dobila v Tedi-ju)
• prozorno plastično vrečko. 
• sol
• simpatično figurico
• okrasni trak za zavijanje daril
• še kakšen mini okrasek, ki paše zraven traku

Postopek izdelave 

1. Prižgane lučke zaprite v prozorno vrečko, tako, da bo v njej ostalo čim manj zraka. 
2. Vrečko z lučkami položite na dno kozarca in vse skupaj zasujte s soljo, tako, da se lučk ne bo več videlo.
3. Na vrhu soli ustvarite svojo zimsko pravljico. Mi smo se odločili le za snežaka, lahko pa tukaj pustite svoji domišljiji prosto pot.
4. Pokrijte stekleno posodo in jo okrasite od zunaj. Mi smo zavezali navaden srebrn trak za zavijanje daril ter dodali žičnato zvezdo iz stare zaloge.
5. V sol smo narisali srček, ki prav lepo sveti, ko je temno, saj je tam plast soli tanjša.

Našo zimsko pravljico smo postavili na črn pult na bel kvačkan prtiček, ki deluje kot velika snežinka. Čez dan je to navadna dekoracija, zvečer, ko se stemni, pa sneg zažari v nežni svetlobi. 

Nam je zelo, zelo všeč. Pa vam?

Vesel december vam želim, 

Maja

Adventni koledar drobnih pozornosti - navodila za izdelavo

Pred enim tednom sem si poškodovala nogo in iz danes na jutri sem bila prisiljena k počitku, dobesedno ležanju, saj na nogo prve dni nisem mogla niti stopiti. Kar naenkrat sem morala mnogo stvari, ki so bile "nujno" odvisne od mene spustiti, saj jih nisem bila sposobna narediti. In veste kaj, preživela sem in večino so jih postorili moji fantje ali pa bodo počakale. Fanta sta res že velika in ko sta videla da RES ne morem, da ne blefiram, sta naredila veliko več kot prej, saj druge ni bilo. Celo kosilo iz lokalne gostilne, ki sta ga šla iskat na poti domov, sta mi vsak dan prinesla direktno v posteljo. Tudi mojega dragega moram pohvaliti, saj je po hiši naredil veliko več kot običajno.

Meni ni preostalo drugega kot ležanje. Da sem si vsaj malo popestrila dolge ure, so mi v posteljo prinesli laptop in sem gledala filme. Nekako me je zaneslo v božične filme, in po treh ali štirih sem začutila tisto veselje, ki ga prinaša veseli december, pričakovanje, ljubezen, čudežnost tega časa. Ko sem nato v petek zbirala  na enem mestu vse adventne koledarčke, ki smo jih v preteklosti že imeli, da jih na enem mestu objavim na blogu, me je zagrabila prava nostalgija po vseh tistih lepih trenutkih, ki smo jih v preteklih decembrih doživeli skupaj z otrokoma.

Letos res nisem planirala, da bomo s fanti delali adventni koledarček, preprosto je bilo vsega preveč, časa pa premalo ... ampak sedaj? Mlajši je bil takoj za akcijo, samo da sem omenila.

Osnovna ideja je bila sicer moja, saj sem vedela, kaj imamo doma, da lahko takoj uporabimo, skoraj vse ostalo pa je naredil moj osemletnik, nekaj malega (vrtanje lukenj ker je cool) pa je naredil tudi starejši. Držala sem se istih načel kot lani, saj so se izkazala za učinkovita:

• Naredili ga bomo skupaj.
• Nič sladkarij.
• Med tednom nam izpolnjevanje lahko vzame max. 5 minut.
• Nekaj, da gradimo do Božiča, ne da je takrat vsega konec.
• Uporabimo samo material, ki ga že imamo doma. Recikliranje.

Ker tale koledarček lahko naredite res hitro in je enostaven, vam dodajam še navodila, da še komu olajšam uvod v veseli december, ko verjetno nam vsem od vsega še najbolj primanjkuje časa.

Material, ki smo ga uporabili:

• lesene kljukice, ki sem jih kupila pred petimi leti
• washi tape od lani
• leseno dilco, ki je ostala od polic, ki jih je naredil dragi poleti 
• rdečo akrilno barvo
• bel šeleshamer, ki ga je vedno fino imeti na zalogi
• samolepilne številke iz stare zaloge
• pisani kartončki z novoletnimi motivi, ki sem jih nekoč spravila
• štanca za krogce
• vrvica
• Mekol

Kljukice smo na sprednji strani oblepili z washi trakom in jih nato z Mekol lepilom nalepili na leseno dilco. Spodaj sem z akrilno barvo dopisala vesel božič. Iz šeleshamerja in pisanih kartončkov smo s šablono izrezali krogce. Pisani kartončki so za dneve, ki so nekaj posebnega - rojstni dan od starejšega, Miklavž, postavitev smrekce, božični večer. Na krtončke smo nato nalepili še številke.

Letos se bomo trudili, da bomo v decembru predvsem prijazni tako do sebe kot do vseh okrog nas, zato smo se odločili za koledar majhnih pozornosti. Na zadnjo stran kartončkov sem zapisala po eno drobno pozornost za vsak dan. Kartončke bomo pogledali en večer prej, naslednji večer pa bomo preverili, ali smo drobno pozornost naredili in kako. Če smo jo, ostane kartonček obrnjen. Na koncu bi tako morali namesto številk imeti pogled na 24 malih pozornosti, ki smo jih naredili v decembru.

Kaj vse se najde med našimi malimi pozornostmi?

1. Pokliči nekoga, ki ga imaš rad, a ga premalokrat vidiš in poklepetaj z njim.
2. Danes z veliiikim nasmehom pozdravi nekoga, ki ga ne poznaš.
3. Poišči in podari tri stvari, ki jih ne rabiš več in bi jih bil nekdo drug zelo vesel.
4. Nekomu odpri in pridrži vrata.
5. Razmisli, v čem si res dober in s svojim talentom nekomu polepšaj dan.
6. Ne da bi oseba vedela, da si bil ti, naredi nekaj dobrega, lepega zanjo.
7. Reci JA nečemu, čemur ponavadi rečeš NE.
8. Naredi nekaj, kar ponavadi naredi nekdo drug v družini.
9. Iskreno pohvali nekoga.
10. Danes si vzemi dve minuti, umakni se nekam na mirno, zapri učke in v mislih naštej vse za kar si danes hvaležen.
11. Meditiraj 10 minut pred spanjem.
12. Danes se petkrat na glas zahvali ljudem okoli sebe.
13. Daj danes nekomu »petko« ali »želvico«.
14. Pospravi en predal v sobi.
15. Ko si nekje v vrsti spusti nekoga naprej, kar tako, ker lahko.
16. Pripravi darilce in ga pusti, da ga naključno nekdo najde.
17. Objemi nekoga, pošteno.
18. Speči piškotke in jih podari.
19. Nahrani ptičke.
20. Pomisli na eno osebo, ki jo skoraj vsak dan srečuješ, osebo, ki je prijazna, dobra. Naredi novoletno voščilnico zanj(o).
21. Naredi voščilnico za svojo učiteljico .
22. Pripravi presenečenje za smetarje, da ga najdejo, ko pridejo ob torkih po smeti.
23. Pripravi presenečenje za poštarja in ga pusti pri poštnem nabiralniku.
24. Ko srečaš nekoga, ki potrebuje pomoč, se ponudi, da mu pomagaš.

Tako. Sedaj je vse pripravljeno in prav veselim se začetka decembra, čeprav še teden dni nazaj tega ne bi nikakor rekla. Upam, da bo tudi noga kmalu ok, tako, da ga bomo lahko res polno uživali. Če pa še ne bo, se ne bom toliko sekirala, saj me je sedaj upam izučilo, da bo tudi to verjetno za nekaj dobro.

V prihajajočih dneh vam želim čas zase, čas za vaše najdražje in da bi vas  presenetili z veliko majhnimi pozornostmi. 

Maja 

Ideje za adventni koledar

Že cel november me sprašujejo, če imam kakšno dobro idejo za adventni koledar in ali ga bom tudi letos delala. Iskreno povedano, še sedaj ne vem. Sicer sem tudi lani do konca cincala, potem pa sva ga z mlajšim skupaj naredila večer prej in mi je bil najboljši do sedaj. Zakaj? Zato ker sva ga naredila skupaj, ker smo cel december nekaj gradili in ne odvzemali, ker je bil sila enostaven, narejen iz stvari, ki so bile že doma, čisto pravi projekt recikliranja. Ker smo se ob njem pogovarjali o bistvu božiča in ker nam je vsak dan vzel zelo malo časa, še vedno pa nas je vsak dan spomnil na bistvo.

Smo pa v vseh teh letih naredili že kar nekaj adventnih koledarjev, pa jih tukaj zbiram na enem mestu, za idejo še komu:

1. Smrekica sestavljanka (lanskoletni projekt), narejena iz kartona

2. Okvirček s pripetimi sporočili in nalogami.

3. Še ena smrekica polna majhnih presenečenj in lahkih izzivov, narejena pretežno iz papirja

4. Lesena smrekca s polno majhnih darilc (svetujem, da začnete že zgodaj zbirati škatljice).

5. Darilca v škatli za piškote. paketki so narejeni iz rolc od wc papirja, ideja je od tukaj.

No, to je naših pet idej. Upam, da vam pridejo prav. Kateri adventni koledarček, ki ste ga do sedaj delali, pa je vam ostal najbolj pri srcu?

Čim manj stresen in čim bolj kreativen uvod v december vam želim,

Maja

p.s. Kako izgleda letošnji adventni koledar? Pokukaj sem.

Hišice za ptičke ali jesenska barvna meditacija

Ko pridejo deževni jesenski dnevi, ko je dan vsak dan krajši, ko mi mraz in megla začneta počasi lesti pod kožo je čas za mojo barvno terapijo. Povsem jasno mi je, zakaj so pobarvanke za odrasle v zadnjih letih postale tako popularne. Nekaj sproščujočega je v tem, ko ni potrebno veliko razmišljati, ko se le prepustiš barvam, da te odpeljejo po svoje.

Namesto pobarvank, pa se jaz rada lotim barvanja uporabnih lesenih izdelkov, s katerimi lahko potem tudi poživim hišo ali njeno okolico. To so moje 3D pobarvanke.

To jesen sva se z mojim osemletnikom lotila barvanja hišic za ptičke, ki sva jih že narejene a nepobarvane dobila v Tediju za samo 3€. Nabavila sva še nekaj manjših po 1,5€, ki bodo bolj za okras in še čakajo, da jih dokončava. Uporabila sva akrilne barve, na koncu sva jih še dodatno zaščitila z brezbarvnim lahkom, ki ga uporabljajo za zaščito čolnov, tako da bodo čim dlje kljubovale vremenskim razmeram.

Najin cilj je okrasiti drevesa okoli hiše, ki so vsak dan bolj gola, z veselimi, pisanimi hišicami, ki bodo pobarvala sive jesenske dni, hkrati pa bodo dobrodošla postojanka ptičkom v zimskih dneh.

Kako se vam zdijo, bodo odgnale malo jesenske sivine?

Lepo barvito jesen vam želim,

Maja

Šivanje igrač za začetnike

Rada šivam igrače, ker v otroški očeh to niso samo igrače. So njihovi prijatelji, zaščitniki, zaupniki, ki so vedno tam, vedno na voljo da jih stisneš od veselja ali skupaj z njimi potočiš kakšno solzo.

Sama imam še vedno svojega medvedka Brunota, ki me spremlja vsa ta leta in je edini vedel vse moje skrivnosti še daleč v najstniška leta. Ko danes vidim svojega sina, kako v spanju objame medvedka, ki sem mu ga jaz zašila, je to zame neprecenljivo.

Naučiti se šivati preproste plišaste igračke je zelo enostavno in zelo hvaležno. Ko se enkrat naučiš zašiti čisto preprosto mehko igračko, vidiš, kako preprosto je narediti svojo.

Za popolne začetnike sem pripravila kroj in navodila v angleščini za tri duhce. Navodila sem dala v testiranje mojemu starejšemu sinu, ki pri svojih enajstih letih ni imel težav.

V prvem delu se boste najprej naučili nrediti najbolj osnovno igračko, v drugem in tretjem delu pa se boste naučili še, kako dodati roke (ali noge), različne izraze na obrazu, našitek ter kako narediti mašnico. Potrudila sem se, da so navodila res razumljiva in polna slik s prikazom posameznih korakov. Dodatno sem dodala še nekaj trikov, ki sem se jih z leti naučila. Če se vam kljub temu zgodi, da se vam kje zatakne, pa mi le pišite in bomo skupaj poiskali rešitev.

Tile duhci so super enostaven projet tudi za otroke, ki bi se radi naučili šivati. Če kroj povečate, lahko sešijete simpatično bazino za v sobo, ki jo bodo veseli tudi malo starejši otroci. Kroj je samo do petka 28.10. na voljo z 20% popustom s promocijsko kodo "BooFamily". Kaj pravite, sem vas prepričala, kako preprosto se je naučiti šivati mehke igrače? Bi poskusili?

Ste imeli tudi vi, ko ste bili majhni kakšno igračko, ki vam je bila prav posebno pri srcu? Jo imate še vedno? Me prav zanima, kako ji je (bilo) ime.

Želim vam čudovit jesenski teden,

Maja

Zapestnice prijateljstva - poletno ustvarjanje z otroki #1

Ideje za poletno ustvarjanje z otroki pridejo vedno prav, še posebno takrat, ko je najbolj vroče in morajo biti v senci, ti pa jih želiš motivirati, da ne bi »viseli« samo na telefonih in tablicah. Vsako leto v ta namen vzamem s seboj na dopust škatlo različnega ustvarjalnega materiala, kakšno stvar pa poiščemo tudi na plaži ali recikliramo.

Fanta sta sedaj stara 8 in 11 let in vsako leto ju je težje motivirati, težje je tekmovati s telefoni in tablicami. Se tolažim, da verjetno nisem edina. Eden od zlatih adutov, ki ga imam, ideja za poletno ustvarjanje, ki je vedno aktualna, je izdelovanje zapestnic za fante. Na srečo, me tudi letos ni pustila na cedilu.

Morda bi kdo pomislil, da zapestnice niso za fante, a moja dva fanta, oba nečaka in vsi sosedovi fantje, ki so letos in v preteklih letih ustvarjali pri nas, so bili navdušeni. Tako lepo jih je pogledati, ko kot mali petelinčki ponosno paradirajo naokoli in razkazujejo svoje umetnije.

Najboljše pri izdelavi zapestnic je, da je izdelovanje zapestnic mogoče zelo enostavno prilagoditi starosti in zmožnostim otroka. Mlajši otroci lahko nizajo večje perlice na elastičen laks, ki ga potem le zavežete v zapestnico, starejše otroke pa že lahko naučimo različnih tehnik vozlanja. Zelo pomemben je tudi izbor materiala.  Mlajši otroci zelo radi posegajo po pisanih, veselih perlicah, starejši imajo rajši temnejše vrvice, žico in perlice s kovinskim izgledom.

Letos smo se prvič lotili izdelovanja zapestnic prijateljstva iz prejic za vezenje. Malo težje in bolj zamudno, a končni rezultat je tega vreden. Naučili smo se tri različne tehnike vozlanja s pomočjo navodil v tem filmčku:

Dodatno sem se sama preizkusila tudi v zapestnici prijateljstva s srčki, ki pa je bila še za mene izziv, za fanta pa bi bila zagotovo pretežka. Se je pa splačalo potruditi, saj je zapestnica res simpatična in jo sedaj z veseljem nosim. Če še koga zamika, so odlična navodila tukaj:

Zapestnica na roki pa seveda ne more biti samo ena in tako smo veselo vozlali in prepletali, nekaj zapestnic prijateljstva smo naredili tudi za darilo za prijateljčke. Čas nam je hitro minil, telefoni in tablice pa so si malo odpočili.

Imate tudi vi kakšnega ustvarjalnega aduta za ustvarjanje z otroki? Aduta, ki konkurira telefonom in tablicam? Mislim, da nam mamam vsaka ideja pride prav. :)

Želim vam čudovito ustvarjalo poletje,

Maja

Sinovo darilo za učiteljico ob koncu šolskega leta

Č, moj drugošolček, je imel zelo rad letošnjo učiteljico in se ji je želel na koncu leta zahvaliti za nepozabno leto, ki so ga preživeli skupaj. Tako je nastal njegov mali projekt.

Darilo je nastalo zelo spontano. Najprej brskanje po mojem ustvarjalnem materialu, kjer sva našla krčljivo folijo. Ker zelo rad riše in barva, mislim, da je bila super odločitev.  Kaj narisati? Ko sem omenila, da so sovice simbol znanja, učenja, je bil takoj za. Ker je želel videti, kako izgledajo učene sove, sva malo pobrskala po internetu, kjer je zagledal tole okroglo sovico, ki mu je bila tako všeč, da  ga nisem več mogla prepričati, da nariše svojo. Tako sem mu jo sprintala, sam pa jo je prerisal na folijo in pobarval. Previdno sva jo izrezala in naredila luknjico na vrhu, da jo obesiva na obesek za ključe. V pečici se je lepo skrčila a se je pri tem prijela alu folije in zato ni povsem ravna. Sicer mene to ne moti, saj izgleda res unikatna in doma narejena, a me vseeno zanima, tiste, ki imate več izkušenj s to folijo, kako doseči, da se folija lepo skrči in je na koncu ravna?

Ker je bilo obesek s sovico potrebno tudi nekam dati,  je pobarval kartonasto škatlico in jo poštemljal z modrimi pikicami – za štampiljko sva uporabila radirko na svinčniku.

Ko je bila škatlica narejena, je sam prišel na idejo, da bi še nekaj dal na njo. Ker ima zelo rad origami in ves čas kaj zgiba in ustvarja iz papirja, me je vprašal, če znam narediti metuljčka. Še dobro, da stric Googel vse ve, saj tega pač nisem znala. Našla sva tale video na Youtube in s pomočjo filmčka se je naučil narediti metuljčka.

Neverjetno, kako preprost je, pa tako simpatičen. Sedaj jih imam že polno sobo, pa tudi sošolkam jih je že nekaj podaril. :)

Čisto nazadnje je napisal še zahvalo in se zelo potrudil s pisanimi črkami, da bo po njegovih besedah učiteljica videla, da se je res veliko naučil pri njej. Zahvalo sva dala v škatlico k sovici.

Res sem vesela, da si je vzel čas, da se je tako potrudil za darilo za učiteljico, da mu je pomembno, da se ji zahvali za njen trud skozi celo šolsko leto.

Sedaj pa počiticeeee!!! Res ne vem, kdo se jih bolj veseli, jaz ali otroka.

Želim vam čudovito, dolgo poletje.

Maja

Ko bo velik, bo imel picerijo

Srečna jaz. Še malo, pa mi ne bo treba več kuhati. Sploh. Moj mlajši, sedaj osemletnik je že več kot leto dni zatrdno prepričan, da bo, ko odraste, imel picerijo, ki se bo imenovala Oljka.

Od kje je ideja prišla, ne vem, je pa strasten jedec, obožuje hrano in se ji vedno 100% posveti, zato imamo že od malega kar velike izzive, da ga držimo malo nazaj. Je pa v svojih načrtih že zelo konkreten, kar me marsikdaj preseneti, o kakšnih detajlih že razmišlja. Picerija bo imela na eni strani čudovit razgled  na naravo, da bodo gostje lahko še bolj uživali pri jedi. Poleg pic bo ponudil tudi njoke in pašto, tako da se nam obeta bolj italijanski tip restavracije. Pa jezike se bo mogel naučiti, da bo lahko komuniciral s tujimi gosti in matematiko …  Sam je tudi ugotovil, da vsega ne bo mogel postoriti sam in bo potreboval vsaj še koga in dve izmeni. Takoj je šel v akcijo in že novači sosedovega prijateljčka, če se mu bo pridružil. Ker imata oba rada glasbo in hodita v glasbeno šolo, bosta zvečer zabavala goste z nastopi v živo. Edina stvar, ki mu hodi narobe je, da bo moral še nekaj let počakati, da uresniči svoje sanje. :)

Da bo malo lažje počakal, da bo vsaj malce starejši, sva skupaj sešila predpasniček za njegovo picerijo. Sam si je izbral logotip, kos pice, ki sva ga dodala na predpasniček in sam je napisal napis. Tako, prvi korak do velikih sanj je narejen. Čez nekaj let pa vas povabim na kos slastne pice.

Želim vam čudovit dan in da bi sanjali velike sanje. Saj veste. Pravijo, da moraš poseči po luni, saj četudi ti ne uspe, boš pač pristal med zvedami.

Maja

Adventni koledar - sestavljanka pričakovanja

Konec novembra sem bila pred veliko dilemo – adventni koledar, da ali ne? Sta fanta že prevelika? Potem je tu še kronično pomanjkanje časa ob decembrskih obveznostih, kot so šola in ocenjevanja, šolski sejem in priprava nanj, glasbeni nastopi, šolski nastopi, rojstni dnevi … Že da se vsi zberemo pri večerji, je decembra velikokrat izziv, kaj šele, da bi vsak dan skupaj nekaj naredili, kot je bila ideja v preteklosti.  Da bi otroka vsak dan dobila le sladkarijo, ki jih že tako ali tako dobita in pojesta preveč, meni ni imelo smisla (pa nisem najbolj sitna mama glede tega).

 Po odločitev sem šla k sedem letniku in ga vprašala, ali letos sploh še delamo adventni koledarček. In dobila sem jasen »JA, NUJNO!« za odgovor. Le kaj sem pričakovala. ;)

Dobro, sem si mislila. Lahko, ampak pod naslednjimi pogoji:

• Naredili ga bomo skupaj.
• Nič sladkarij.
• Vsak dan nam izpolnjevanje lahko vzame max. 5 minut.
• Nekaj, da gradimo do Božiča, ne da je takrat vsega konec.
• Uporabimo samo material, ki ga že imamo doma. Recikliranje. :)

In tako sva z mlajšim skupaj prišla na idejo, ki mi je še sedaj všeč in zagotovo, če adventni koledarček naslednje leto bo, bo narejen v tej smeri. Kakšna je torej bila ideja za naš adventni koledarček?

Ker smo želeli graditi, skupaj ustvarjati, sva z mlajšim prišla na idejo sestavljanke, kjer bi vsak dan dodali en košček, za božič, pa bi bila končana. Kot sem opazila v preteklih letih, je bilo fantoma v večje veselje samo pričakovanje, štetje, koliko dni še ostane do Božiča, kot same aktivnosti, ki sem jih splanirala. Tako sem jima tu prišla naproti in sta vsak dan videla, s tem ko je smrečica rastla in so zmanjkovali kosi v košku, koliko ju še loči do težko pričakovanega Božiča.

 Sestavljanko oz. vse njene kose sva izdelala skupaj z mlajšim sinom zadnji petkov večer v novembru. Za osnovo sva vzela Ikeine kartone, ki sem jih spravila ob nakupu pohištva pri njih. Meni so idealni za ustvarjanje, saj so ravno prav debeli in niso prav nič potiskani. Izrezala sva dva velika pravokotnika, res velika, kot stenska slika. Eden je postal osnova, iz drugega sem izrezala ogromno smrečico, ki je bila malenkost manjša od osnove. Smrečico sem nato z olfa nožem razrezala na 18 kosov, kose na hrbtni strani označila, spredaj pa sva jih pobarvala v treh odtenkih zelene – vsak tretji kos z isto barvo. Iz ostankov kartona sva izrezala in pobarvala še šest okraskov ter eno zvezdo. Tako sva imela pripravljenih 25 kosov.

 Z luknjačem za papir je sin nato naredil 25 majhnih rdečih zvezdic in jih oštevilčil z 1 do 25. Zvezdice je nato nalepil na vse kose v pravem zaporedju.

Na osnovo sem nato z rdečim flumastrom samo še napisala različne pojme, ki so bistvo božiča – ljubezen, dobrota, sočutje, družina, pomoč, mir … Na vrhu sem naredila še dve luknji za vrvico na katero sem obesila osnovo na steno.

Vsak dan sta potem fanta z navadnim stick lepilom nalepila en kos, pri tem pa se je razvilo nekaj spontanih pogovorov o besedah, ki so bile zapisane na osnovi in jih je smrečica bolj kot je rasla počasi prekrivala.

Zadnji kos smo nalepili na božično jutro. Naša umetnija pa tudi po Božiču še vedno vztraja na steni, naša unikatna smrečica posuta s svetlečimi okraski in drobnimi rdečimi zvezdicami nas razveseli vsako jutro, ko se spustimo po stopnicah v pritličje. Gotovo nas bo razveseljevala še celo zimo, potem pa se bo počasi vrnila na to mesto naša družinska oglasna tabla, ki he še kar v uporabi.

Nad končnim izdelkom smo navdušeni vsi, meni pa je najbolj pomembno to, da smo kljub decembrski časovni stiski nekaj skupaj ustvarili, da smo bili vsi del te zgodbe in da nas še v dnevih po Božiču spominja na to. Res upam, da ideja pride prav še komu, ki bi v pomanjkanju časa v veselem decembru vseeno rad vztrajal s tradicijo adventnega koledarja za svoje otroke ali vnuke, pa jih pri tem ne bi rad le razvajal s sladkarijami.

 Želim vam, da bi vas lepe božične in novoletne misli in želje, ki ste jih bili deležni, grele še celo leto. Da bi bili srečni, zdravi in zvedavi.

Maja

Šivanje za začetnike - vesele kocke iz filca

Pride moj desetletnik do mene, da že dolgo ni šival, pa bi spet malo poskusil. Ja, super si mislim in hitro izkoristim priliko za skupno ustvarjanje, ki jih je vsako leto manj. Šivanje pač ni ravno fantovska zadeva, s katero se lahko hvališ pred prijatelji. Ali pa se morda motim?

Želja je bila, da sešijeva nekaj, kar ni ploščato in tako sva prišla na idejo, da narediva zabavne kocke. Izkazalo se je, da je to super projekt za začetnike, za otroke, ki se želijo naučiti osnov šivanja. Od materialov sva izbrala filc, ker je z njim res tako enostavno šivati, nič se ne para, razteguje in je kompakten, pa še barve so tako živahne in vesele. Potreboval je samo dva različna šiva, čeprav bi že z enim prišli skozi, pa sem mu malo zakomplicirala. No, saj se je želel naučiti kaj novega, ali ne? 

Imela sva se super in nastale so te tri male kocke. Me res zanima, kdaj ga bo spet pičilo, da bi šival z mano. Upam, da kmalu. :)

Bodite lepo in naj vas čim večkrat piči, da bi ustvarjali.

Maja

Minioni - ustvarjalno poletje #2

Kaj se zgodi, ko otrok posodi svojo tablico babici čez vikend, da bo lahko tudi ona v miru igrala igrice? Čas je potrebno nekako zapolniti in kar naenkrat je otroška glava polna idej, kaj bi rad počel. Ena od želja je bila tudi, da bi skupaj ustvarjala.

Ker sem imela v planu druge aktivnosti (beri: peri, kuhaj, počisti vrt …) priznam, da nad idejo sprva nisem bila tako navdušena, kot bi morala biti. Razmišljala sem bolj v smeri, kako mu omogočiti, da se bo sam zaposlil. Prinesla sem obe vreči materiala za recikliranje, ki ga pridno zbiram, barve, čopiče, lepilo, vse kar bi morebiti rabil … A ko sva začela brskati po materialu za idejo, kaj bi se dalo narediti, me je mali kar spretno motiviral in na koncu sva res skupaj naredila tri Minione, ki so osvojili tudi naša dva nadobudneža.

 Porabila sva tri rolce papirja, pobarvala sva jih z akrilom, malo rezala, lepila, risala in nastali so nabriti Miniončki. Idejo sva našla pri Crafts by Amanda, kjer najdete tudi navodila, a midva sva se odločila, da narediva malo po svoje, tako da je otrok vseeno lahko čim več naredil sam.

Minioni so res simpatično izpadli in otrok je na njih sila ponosen, tako da jih mora občudovati prav vsak, ki nas obišče. Samo toliko, da vas opozorim. ;)

Film, ki štarta ta teden, je tudi že v planu, saj ga otroka očitno že nestrpno čakata, pa tudi sama se rada nasmejim domislicam malih Minionov.

Pa vi, si še z veseljem pogledate kakšen animirani film?

Maja

Reciklirana steklenička - ustvarjalno poletje #1

Koliko časa že nisem pokukala v tale svoj tako ljubi kotiček! Za nami je zelo pestro šolsko leto, ki mi je pobralo vse atome energije in sem zadnje dneve odštevala še bolj navdušeno kot otroka. Časa za ustvarjanje skoraj ni bilo, le kakšna malenkost sem in tja bolj iz nuje kot iz veselja.

Tudi letos sem na dopust vzela nekaj ustvarjalnega materiala, ki je bil že pošteno zaprašen. Brez prave ideje, cilja, samo za vsak slučaj.  Danes sem res sem vesela, da sem ga. Dopust je bil dopust v pravem pomenu besede in v senčki trte s pogledom na morje navdiha res ni manjkalo.

Veliko smo reciklirali in flaške Orangine, s svojo prikupno obliko kar kličejo po poslikavi. Uporabila sem, kar sem pač imela s seboj. Pobarvala sem jo z akrilno barvo, okrasila z žico  in mat belimi perlicami. Domov pa flaška le ni prišla z nami, saj sem jo poklonila lastnikom apartmaja ob odhodu. Tako čudoviti ljudje so, da ne moremo drugače kot da se že leta vračamo k njim.

Poslikana flaška vazica je bila všeč tudi mlajšemu, ki jo je poslikal po svoje. Tale otroška kombinacija mi je sila všeč. Steklenička je prišla z nami domov in prinesla morski pridih tudi na našo verando.

Domov smo prinesli še nekaj stekleničk, da jih poslikamo in ustvarimo unikatne vazice za na mizo.

Kaj vse  smo še scoprali, pa pokažem naslednjič. Želim vam čudovito, mirno in dooolgo poletje, da bi našli veliko časa za stvari, ki vas veselijo.

Maja

Les, kamni in nova poznanstva

Pred malo manj kot tremi leti smo se preselili v hišo. Čeprav smo stike s super prebivalci starega bloka obdržali in so otroci še vedno veliki prijatelji, pa vseeno ni enako: ne morejo več v copatah eden do drugega kadar imajo čas in si zaželijo družbe.

Počasi spoznavamo okolico in navezujemo stike tudi na novi lokaciji. Ker imamo tu veliko mlajših otrok, ki ravno prihajajo v leta, ko bodo lahko sami letali od hiše do hiše, sem pri nas doma organizirala druženje, da to malo spodbudimo. Da bi ne bilo zadrege, sem pripravila kar ustvarjalno delavnico, tako, da so imeli takoj vsi nekaj skupnega.

Sedaj vemo, kako se kdo kliče, katero barvo ima kdo najraje, kdo je največji sladkosned, kdo ima rad pikapolonice in kdo Angry birds. Bilo je res lušno in moramo nujno ponoviti.

In kaj smo ustvarjali? Lesene ploščice smo najprej pobarvali z najljubšo barvo. Fantje vsi prisegajo na modro barvo, punce pa so bile bolj pisane. Potem smo barvali kamenčke in jih na koncu nalepili na lesene ploščice. Še vrvice, da jih bodo lahko obesili in je bilo.

V vmesnem času, smo naredili še strašljive steklene lučke za noč čarovnic. Lahko mi verjamete, da bo sprehod čez našo vas danes ponoči res strašen. :)

Čas nam je tako hitro minil, da smo komaj uspeli poslikati nekaj izdelkov. Imeli smo se res lepo. Moramo nujno ponoviti.

Kaj ni v prav poseben čar ustvarjati v družbi?


Maja

Barve jeseni

Vsak letni čas ima svoj čar, a jesen je med njimi najradodarnejša z barvami. Če postanete za trenutek lahko na listih vidite najneverjetnejše barvne umetnije same matere narave. Je res največja umetnica, kar jih je.

Z otroci smo skušali ujeti čarobnost teh barv v obliki lučk, ki smo jih oblekli v pisane liste. Kako smo se tega lotili?

Liste smo lepili na steklene lončke z mekolom, ki smo ga razredčili z vodo (1:1). Pri tem je potrebno dobro pobarvati najprej del, kjer bomo prilepili list in potem fino premazati še sam list.

Listi so se sicer s časom nekoliko posušili a oblika je ostala (samo malo bolj nežni smo z lučkami).

Za okras, smo zavezali še malo rafiije. Potem pa samo še svečke damo v njih, jih prižgemo in je.

Prav lušen jesenski projekt, dober izgovor, da se odpravite v naravo in občudujete njene lepote.

Želim vam čudovito jesen.

Maja

Naj bo barvito!

Otroci že komaj čakajo, da bodo lahko ponočevali in pričakali novo leto. Kakšno doživetje je to v otroških očeh! Že cel december se pripravljajo na veliki finale. :)

Občutek imam, da je vsako leto manj časa, da bi skupaj uživali v teh drobnih radostih, kot je skupna izdelava voščilnic, peka piškotov, igra z legicami ... Letošnje voščilnice so sila preproste, delala sva jih skupaj z mlajšim, ki ima prav neverjetno potrpljenje. Lepo sva se imela.

Hvala vsem vam, ki pokukate v moj kotiček, vsem vam, ki delite z mano svojo strast do ustvarjanja. Želim vam veliko navdiha v prihodnjem letu, izdelkov, na katere boste ponosni, časa, ki bo samo vaš in ljudi, s katerimi boste svojo strast lahko delili. 

Želim vam mavrično 2014.

Maja

Presenečenja majhnih prstkov

Majhna presenečenja z lepimi željami sta otroka letos pripravila tudi za vgojiteljice in učiteljice. Zakaj? Predvsem zato, ker želim, da vesta, da bistvo decembra ni v darilih, v treh dobrih možeh, Božičku za vsakim vogalom, temveč v ljudeh, ljubezni, času in pozornosti, ki si jo namenimo čez celo leto.

Zato želim, da si vzameta čas, izdelata drobne pozornosti in razveselita druge, jim povesta, da jih imata rada, da so nekaj posebnega v njunem življenju.  Želim, da začutita, da z vsakim takim dejanjem darilo pravzaprav prejmeta sama.

Ideja za snežake ščipalke je iz knjige Igrivo ustvarjanje (Pia Pedevilla), ki je res zelo lušna knjiga za ustvarjanje z otroci. Voščilo na zadnji strani je mlajši kar naštempljal, sicer na eni vošči srečno 3102, ampak mislim, da bo prejemnica razumela. ;)

Maja

Noč čarovnic po otroško

Nisem ravno zagovornik "uvoženih" praznikov, ker pa so počitnice in je vreme bolj kislo, je treba male prste nekako zaposliti.

Tako smo izdelali zelooo strašljive lučke, ki pa so enostavne, tako da se jih lahko lotite tudi z najmlajšimi, hkrati pa z njimi lahko recikliramo odpadne steklene kozarčke. Težave smo imeli le s pokrovčki, ki še tako dobro preluknjani niso prepuščali dovolj zraka in so svečke ugašale. Morda kdo ve za rešitev?

Lučke bomo  za veseli december ponovno reciklirali, tako da bomo na zadnjo stran narisali s črno zimski motiv. Lučke so namreč res simpatične in vesele in bodo lepo popestrile temne dni. 

Idejo pa ni povsem moja, temveč sem jo našla na blogu Crafts by Amanda. Na blogu The Idea Room, pa sem našla lušne duhce iz krispijev in bele čokolade. Otroci so se zelo zabavali z njihovim izdelovanjem, lizanjem prstov in posode.

Vem, da malce pozno delim z vami te ideje a morda komu pridejo prav naslednje leto.

Pozdravček,

Maja

Kreativni nered

Morda res nisem najbolj organizirana oseba na svetu in bi se nestrokovnjaku lahko zazdelo, da imam doma nered, a vam lahko zagotovim, da je to popolna zmota. Imam kreativni nered. Ta se od navadnega nereda razlikuje po tem, da jaz točno vem kje kaj je.

Žal pa sta moja otroka moj kreativni nared narobe zastopila, saj obvladata nered, od kreativnega dela pa bolj malo ostane. Posledično ves čas nekaj iščemo in to mi res ni všeč.

Zato smo se soglasno odločili, da s prvim šolskim dnem v naše družinsko življenje uvajamo nekaj sprememb:
1. Planirali bomo tedenske jedilnike in tako optimizirali nakupe hrane in nepotrebno skakanje v trgovino. Otroci seveda sodelujejo s svojimi predlogi, a ko je jedilnik enkrat narejen ne bo nič več zmrdovanja, jaz bi pa rajši...
2. Za red skrbimo vsi. Vsak dan 15 minut vsi pospravljamo določen del hiše. Brez izjem.

No, to je optimističen plan. Vprašajte me čez nekaj mesecev, kako nam je uspelo. ;)

Smo pa v red vnesli tudi nekaj kreativnosti. Z otrokoma smo pobarvali kupljeno plutasto oglasno tablo (Bauhaus) in jo izobeseli na vidno mesto. Na spletu sem našla zelo simpatičen način, kako lahko tudi najmlajši enostavno naredijo cvetove z uporabo plastenk - priporočam.

Če veste še za kakšen trik, ki bi nam pomagal poenostaviti življenje, se zelooo priporočam.

Lep prvi dan šole vam želim,

Maja