torek, 29. september 2009

Kaj ne moreš nekaj ščarati?

Ščarati!? Ok. Res je, vedela sem, da nas je Katja za rojstni dan povabila na kosilo. Z darilom se nisem obremenjevala, saj se v tej družbi VEDNO zmenijo za skupinsko darilo in potem vsak samo prispeva svoj delež. Tako sem svojega dragega tako mimogrede večer pred praznovanjem vprašala, kaj so ji kupili. Nič. NIČ! Vsak bo dal zase....

Ampak, jaz tega ne vem! Mi nimamo nič! Pa sobota zvečer je! Mi mirno odgovori. Kaj ne bi mogla nekaj ščarat?

Razmišljam, prečekiram zaloge in ja, blaga je bilo ravno še dovolj. Personaliziran predpasnik za super kuharico, ki nas je in upam še bo velikokrat razvajala s svojimi kulinaričnimi dobrotami. Na njem napis:

KATJA boginja okusne hrane,
super postrežbe in tistih malih
pizzett, ki so tako njami.

Pa smo zašili, pobarvali, zavili ... in obdarovanka ga je bila zelo vesela. Uf, samo da je ratalo.

Pa lep pozdrav vsem do naslednjič, ko upam ne bom spet zadnji hip nekaj čarala ;)
Maja

nedelja, 20. september 2009

Vse najboljše mami!

September je pri nas zelo rojstnodnevno obarvan. Najprej je praznovala sestra, sedaj mami, v nekaj dneh pa sledi še nečak, potem so tu še prijatelji in njihovi otroci... Uf ;)

Da bom tudi mami za rojstni dan izdelala verižico z rožico, sem vedela že dlje časa. Ko sem poleti naredila svojo prvo kvačkano varižico z rožico, ji je bila tako všeč, da sem ji jo morala narediti. Malo drugačno seveda. Barve si je izbrala sama - črno belo. In čeprav je verižica izpadla zelo mladostno, bo prav zato kot nalašč za mojo mami.

Maj je bil tudi tokrat neverjeten. Ko sem mu povedala, da gremo v soboto na babičin rojstni dan, je sam predlagal, da ji bo narisal risbico in ji jo podaril v okvirčku. Pa sem idejo še malo nadgradila in mu predlagala, da bi lahko okrasil tudi okvirček. Tako je nastalo meni res simpatično darilo.

Okvirček je sam prebarval na zeleno z akrilnimi barvami in z uporabo gobice, potem pa dokončno izropal mojo zalogo lesenih pikapolonic, ter z njimi polepil cel okvir. Še slikica, pa je bilo.

Praznovanje je super uspelo in kar je bilo najbolj neverjetno, prvič so vsi štirje mali nadebudneži hkrati sedeli za mizo in sami jedli ... to je bilo res lepo videti. Sedaj moram pa hitro pogruntati, kaj podariti kmalu štiriletnemu nečaku.

Bodite lepo,
Maja

ponedeljek, 14. september 2009

Vse najboljše sestrica!

Moja mlajša sestra je praznovala 33 rojstni dan. Vsako leto posebej se čudim, kako je lahko že takooo stara … kot da sama ne bi bila še dve leti starejša! Ampak to se mi pa iz neznanega razloga sploh ne zdi tako veliko.

Glede na to, da sem zadnje čase zelo na tesnem s časom, je darilo nastalo bolj na hitro. Nastala je … saj vem, kakšno presenečenje … preprosta kratka verižica. Pa sem še pred dvemi meseci mislila, da nakit res ni zame. Sem pa z darilom zadela v polno! Na kosilo, na katerega nas je povabila, je prišla v črno rdeči kombinaciji s povsem neprimerno verižico. Ta pa je pasala zraven kot naročena!


Čeprav se voščilnic ne lotevam pogosto, pa je tokrat nastala tale preprosta. Notri je Maj na svoj pisalni stroj pretipkal voščilo.


Da bi Maja malo zaposlila in darilo v miru zavila, sem mu dala žico in perlice. Res magična kombinacija! Mimogrede je tako nastal še en obesek za ključe za zraven, ki ga je bila moja sestra zelo vesela.


Imeli smo se lepo, torta je bila božanska … takooo čokoladna. Če bolje pomislim, bi mi prav sedajle res pasal en košček. Grem pokledat, kaj se da narediti v tej smeri.

Bodite lepo,
Maja

ponedeljek, 7. september 2009

Zvijanje in ovijanje za mojo mami

Črt je danes prvič spal v vrtcu. Pol urice. Ko sem prišla domov, je bil tako hin, da je kar padel v posteljo. Tako imam kar naenkrat nekaj minut, medtem ko mali spi več kot zaslužen spanec in preden prileti starejši iz vrtca.

Zadnje dneve ni ne volje ne navdiha za ustvarjanje... Pa saj bo bolje. Zato je bil pa dopust toliko bolj produktiven. Iz črne žice in steklenih perlic, je nastala tale verižica za mojo mami.


Želja je bila: kratka, črna ali črnobela. Prvič sem se lotila debelejše barvane žice. Od 20m jih je prvih 10 končalo v smeteh. V čem je problem? V tem, da se črna barva zelo hitro obdrsa, ko jo zvijaš in prijemaš s kleščami in potem se svetlika ven bakrena. In to NI lepo. Enako je na koncih žice, kjer je rezana. Z malo vaje mi gre sicer že bolje, ni pa še vrhunsko.

Pa še slika ponosne lastnice unikatnega izdelka, ki mi je prijazno pozirala za to priložnost.


Iz črne žice je nastalo še nekaj izdelkov, ki vam jih pokažem takoj, ko mi jih uspe poslikati.

Sedaj pa novim zmagam naproti.

Maja

petek, 4. september 2009

Samo za otroke!

Tokratna objava je v celoti posvečena malim nadebudnežem in njihovi ustvarjalnosti. Maj vedno z največjim navdušenjem brska po mojih škatlah z ustvarjalnim materialom in seveda so veliko bolj zanimive kot njegove škatle z igračami. S tem se lahko borim, ga prepričujem, da je še premajhen, ali pa ga poizkusim vključiti. In kako me je presenetil! Bi rekli, da je tole naredil še ne petletnik?


No, pa lepo po vrsti. Na morje sem zaradi stiske s prostorom v avtu vzela le svojo škatlo za nakit (hja, po navdušenju z žico, imam sedaj tudi to). Ko je Maj videl vse te svetleče perlice, žico in oh in sploh- klešče, je bil takoj priliman zraven. Najprej sem mu dala malo žice da jo je zvijal, rezal, nanjo natikal večje perle... kmalu pa sem ugotovila, da lahko komot naredi tudi kaj res uporabnega.

Najprej sem mu dala ostanek enega memory wire in nastala je preprosta zapestnica za babico:


Ker je bilo tole prehitro narejeno, sem odprla nov paketek, mu dala ta male perlice in po štirih urah mira in tišine, tara ... je nastala zgornja rdeče srebrna zapestnica.

Moram priznati, da me je čisto presenetil s svojo vztrajnostjo in potrpežljivostjo. Zapestnico je tudi dobila babi, jaz pa hitro tečem po nov memory wire :)

Pa še ena ideja za male ustvarjalce. Obeski za ključe. Tale je nastal za njegovega papa, na katerega sem po njegovih navodilih tudi napisala papi. Pisane perlice so ostanek enega mojega neuspelega poskusa fimanja- pa naj še kdo reče, da nekoč ne pride vse prav. Kombinacija je črno bela, ker je po njegovem mnenju le taka primerna zanj.


Bodite lepo in uživajte v kreativnosti s svojimi mulčki. Mene toliko naučijo in so moj pravi navdih.

Maja

sreda, 2. september 2009

Jaz sem rak, dolgokrak, nihče, nihče mi ni enak

Iz ležernega dopusta smo prav padli nazaj v vsakodnevno norijo. Maj je spet v vrcu, s Črtom sva začela z uvajanjem v vrtec.


Vrtec. Saj sedaj že vem kako to gre, ampak vseeno mi je težko gledati mojega drugače nasmejanega sončka tako žalostnega. Druge izbire ni in vem da se bo privadil, a vseeno je hudo. 10 majcenih prestrašenih bitij, ki kličejo svoje mame... Saj vedno pridemo, a tega še ne vedo in če bi že znali tako debatirati kot moj starejši, bi gotovo dobila kilometrsko pritožbo nad mojim ravnanjem, morda grožnjo s policijo ali izselitvijo k bolj prijaznim staršem. Ja tako reagira moj skoraj petletnik, potem se pogovoriva in je bolje. Mlajši pa le žalostno gleda in se me obupano oklepa. A druge možnosti žal ni. In čez nekaj tednov bo bolje in spoznal bo nove prijatelje in takrat se ne bova več počutila tako žalostna.

Tale rakec broška na sliki je nastal na našem brezskrbnem dopustu, ko smo bili cele dneve skupaj in uživali prave počitnice. Navdihnili pa so ga rakci, ki jih je Maj tako vztrajno preganjal in občudoval. Narejen je iz akrilne perle, malih rdečih perlic, malo žice in tistih kovinskih obročkov za ogrlice.

Bodite lepo in povejte, pokažite ljudem okoli sebe, da jih imate radi.

Maja

Še več idej za ustvarjanje

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...