Naredila sem ga kar tako, ker se mi je pač ustvarjalo z volnenim filcem. Ko je bil končan, sem ga »začasno« obesila na lučko v svoji ustvarjalni sobici. Samo toliko, da bi pripravila še lepo pakiranje zanj. A to se ni zgodilo tako hitro. Po nekaj dneh, ko so se tile ptički, oblački in rožice veselo pozibavali zraven mene, perle pa lovile popoldanske sončne žarke, ki so se prikradli v sobo, sem ugotovila, da prav rada opazujem njihov ples, medtem ko kaj delam v svoji sobici. Spravljajo me v dobro voljo, pomirjajo. Me prav zanima, če bi imeli tak učinek tudi na male štručke.
Tako je padla odločitev. Mobile ostane prav tam kjer je. Gotovo bom naredila še kakšnega, ampak tale je moj.
Se tudi vam dogaja, da vam je vaš izdelek tako zelo všeč, da raje naredite še enega kot da bi se od njega ločili? Če bi me kdo prej vprašal, bi mu zagotovila, da otroškega mobile pa res ne potrebujem, sedaj pa nisem več tako zelo prepričana.
Želim vam, da tudi vi kdaj malo razvajate majhnega otroka v sebi, tisti delček sebe, ki se še vedno rad igra in se čudi stvarem okoli sebe. Tistim stvarem, ki so nam postale že samoumevne, za katere si niti ne vzamemo več časa, da bi jih sploh opazili.
Maja