četrtek, 23. oktober 2014

Barve jeseni

Vsak letni čas ima svoj čar, a jesen je med njimi najradodarnejša z barvami. Če postanete za trenutek lahko na listih vidite najneverjetnejše barvne umetnije same matere narave. Je res največja umetnica, kar jih je.


Z otroci smo skušali ujeti čarobnost teh barv v obliki lučk, ki smo jih oblekli v pisane liste. Kako smo se tega lotili?

Liste smo lepili na steklene lončke z mekolom, ki smo ga razredčili z vodo (1:1). Pri tem je potrebno dobro pobarvati najprej del, kjer bomo prilepili list in potem fino premazati še sam list.

Listi so se sicer s časom nekoliko posušili a oblika je ostala (samo malo bolj nežni smo z lučkami).

Za okras, smo zavezali še malo rafiije. Potem pa samo še svečke damo v njih, jih prižgemo in je.

Prav lušen jesenski projekt, dober izgovor, da se odpravite v naravo in občudujete njene lepote.

Želim vam čudovito jesen.

Maja


nedelja, 05. oktober 2014

Fant bi rad ustvarjal namesto brcal žogo

Glede na to, da sem odraščala v Ljubljani in sem dnevno zaradi službe še vedno vezana na Ljubljano, toliko bolj opazim razlike med življenjem v velikem in življenjm v majhnem mestu. Čeprav življenjem v majhnem mestu prinaša številne prednosti in sem vesela, da otroka odraščata v majhnem mestu, so tudi stvari, ki jih malo pogrešam.

Starejši je bil lani s svojo sliko na natečaju uvrščen med najboljših 10 med več kot 500 izdelki otrok iz cele Slovenije. Slike je ocenjvala strokovna žirija. To mi je dalo misliti. Otrok rad ustvarja. Kot pravi sam, pač ni za žogo. To pa za fanta v našem okolju, kjer sta šport in glasbena izobrazba najbolj popularni, malo manj pogosto. Kako mu lahko omogočim, da bo raziskal to plat sebe?


Dejstvo je, da ima za tovrstno raziskovanje in napredovanje vsako leto manj možnosti. V vrtcu so res veliko in raznoliko ustvarjali, v šoli pa je teh priložnosti kar naenkrat veliko manj. Likovni pouk in morda kakšna ura ustvarjalnih delavnic v popoldanskem času v šoli je bilo vse, kar je bilo do pred kratkim na voljo. Ustvarjanje pri pouku, pa je, sicer odvisno od učiteljice, pogosto preveč usmerjeno, izdelki učencev pa na koncu zelo podobni. Ko se je v letošnjem letu ponudba na tem področju še dodatno skrčila, sem se začela resno spraševati, kaj in kako.

Lahko mi verjamete, kako vesela sem bila, ko sem med plakati za glasbeno šolo, nogomet, košarko, karate in balet zagledala v primetjavi z ogromnimi in barvitimi plakati majhen plakat Društva kulturnih avanturistov, ki je vabil na ustvarjalne delavnice otrok pod mentorstvom akademske kiparke. Tovrstne ponudbe je v večjih mestih na pretek, a ne v majhnem mestu.

Nemalo zatem sem imela priložnost, da sem umetnico tudi v živo spoznala. Res mi je všeč njeno razmišljanje in odnos do ustvarjanja, njena strast, s katero želi svoje znanje prenesti na mlajše. Kar pa me najbolj veseli je, da bo imel starejši sedaj priložnost, da izživi in razišče svoje veselje do ustvarjanja.

Ker je treba lepe stvari deliti, najdete spodaj več informacij o samih delavnicah - za vsak slučaj, če ima še kdo iz Postojne ali okolice doma ustvarjalnega navdušenca ali navdušenko. Začnemo že ta četrtek.




nedelja, 28. september 2014

Muca za Nino

Do pred dvema letoma sta imela moja fanta le dva bratranca. Potem pa, ko smo že skoraj obupali, nas je presenetila Nina. Kljub malo večji starostni razliki, je fanta takoj osvojila in jo imata zelooo rada. Vse kar naredi jima je zanimivo. Res škoda, da se ne vidmo večkrat.


Priznam, da sem bila deklice tudi sama zelo vesela in da je res pravo veselje včasih ustvariti kakšno darilo tudi za punčko. Po naši tradiciji, ko fanta za vsak rojstni dan dobita unikatno majčko sem eno naredila tudi dveletni Nini. Na H&M majčko sem našila belo muco iz flisa, tako da je muca res ekstra mehka. Tokrat nisem nič podlagala, pa je vseeno prav super izpadlo. Majčko sem izbrala malo večjo, tako, da jo bo lahko nosila že sedaj na pajkice kot krajšo oblekco, kasneje pa samostojno.

Me prav prsti srbijo, da naredim še kakšno podobno. :)

En mijav pozdrav, 

Maja


nedelja, 21. september 2014

Da bo prva pomoč vedno pri roki

Moja mami je zelo praktična in organizirana ženska. Čeprav ne izgleda, da ima veliko s seboj, ima vedno točno tisto, kar rabimo. Zveni znano? Verjamem, da je to posledica karakterja, kilometrov izkušenj in ščepca jasnovidnosti. Ste na primer vedeli, da če na pik ose ali čebele date zmočen aspirin to omili pik? Želim si, da bi tudi sama dobila kakšen gen več v tej smeri.

Ker je mami pravkar praznovala rojstni dan, sem ji za lažjo organizacijo najbolj nujnih stvari, ki jih vedno nosi s seboj, sešila majhno torbico za prvo pomoč. Tako majhna je, da jo bo lahko enostavno skrila v žep, v ruzak ali torbico. 


Ker ima mami rada vonj sivke, sem ji za zraven naredila še eno srce in ga napolnila s sivko. Barve se povsem skladajo z barvami v spalnici, sončna rumena in bogata temnejša rdeča.


Draga mami, želim ti, da boš torbico za prvo pomoč čim manjkrat rabila in da te bo sivka s svojim vonjem vsak večer zazibala v najlepše sanje.

Maja

četrtek, 11. september 2014

Če otrok trga hlače - recikliram

Priznam, da se mi kolca po sproščenih poletnih dneh, ko je število obveznosti občutno upadlo. Začetek šole nam je prinesel še enega navdušenega prvošolčka ter kopico odločitev. Katere dejavnosti vpisati (nikakor ne preveč), kdo bo otroka odpeljal, kdo pobral, se časovno vse izzide, se bomo uspeli vsesti v miru skupaj k večerji ... Potem so tu naloge in projekti, ki domnevajo, da starši šole še niso naredili ali pa v strahu, da se starši drugače ne ukvarjamo dovolj s šolo, predvidevajo sodelovanje staršev. Da ne omenjam, da sta otroka čez poletje čudežno zrasla in potrebujeta nove čevlje, hlače in da kot večina moških, nista navdušena nad nakupovanjem in vse kupujem "na oko" in nosim potem menjavat. In potem je tu še uradno priznana služba ...

No, v vsem tem kaosu so že skoraj iz slabe vesti nastradale stragane kavbojke starejšega. Nekako tudi pri skoraj 10-tih letih hlače pri njemu enostavno ne preživijo. In ker se je z jeansom lušno igrati in ker je prvošolček rabil vrečko za copate, in ker je bil zunaj dež in sem imela čas, je nastala najprej vrečka za copate iz ene hlačnice ...



... in potem si je še mlajši zaželel, da bi šival, pa sva reciklirala še drugo hlačnico. Skupaj sva se odločila, da narediva košek za barvice za njegovo novo pravo mizo. Nekaj enostavnih šivov, malo pomoči in je bilo.



Lušno je bilo skupaj ustvarjati. Lep in čim manj stresen začetek novega šolskega leta vsem.

Maja

sobota, 23. avgust 2014

Ko se srce zaljubi

Apartma smo našli tik pred zdajci v kraju ob morju v katerega sva se z mojim zaljubila. Ribiško mestece, morda za večino prav nič posebnega, a za naju raj na zemlji. Glavni kriterij za apartma je bil, da ni predaleč od plaže in ni predrag.


Apartma sem našla na neki prav skriti spletni strani in ko smo prišli, nam je ta apartma v stari hiši vzel sapo. Lastnica je imela plan, da se bosta z možem preselila vanj in ga je opremila zase z ljubeznijo do detajlov in zvrhano mero okusa. Priznam, da sem imela pomisleke, ali naj fanta sploh spustim notri. ;)

Lastnica je bila res prijazna in nas je razvajala s pridelki s svojega vrta, domačimi figami in sladkimi domačimi dobrotami. Preživeli smo res čudovit teden. Na koncu sem se ji želela zahvaliti in ker sem imela s seboj vezenje, sem ji naredila tale srček, ki sem ga napolnila z dišečo sivko. Barvno popolnoma paše v njeno modro sobo.

Bilo je nepozabno. Ambient, ljudje in njihova srčnost. Človeka prav zamika, da bi se preselil. ;)

Maja


petek, 13. junij 2014

V vročini je manj več - recikliranje

Spomladi sem v Hoferju na hitro pograbila vijoličasto oblekco z belimi pikami. V tistem trenutku me je čisto prepričala, čeprav je nisem niti probala – ja, pogosto tako nakupujem.


Doma sem jo oprala in zadovoljna ugotovila, da stoji kot ulita in potem nekaj tednov razmišljala, kam naj jo sploh oblečem. Za doma na pajkice, za v službo kot oblekco? Ampak kaj zraven, saj je bila pretanka, da bi jo nosila samostojno, čevlji nekako nobeni niso pasali, pa tudi tisto nekaj ji je manjkalo.

No, da skrajšam zgodbo. Temperature 30+ so me prepričale o njeni usodi. Rokavi so šli stran, malo sem jih reciklirala in nastala je meni simpatična oblekca za doma. Material je kombinacija bombaža in akrila in res prijeten na koži, pravzaprav idealen za vroče dni.





Tako, jaz sem zadovoljna, mož tudi, otroci pohvalili, kaj več si lahko sploh še želim. Morda kakšno stopinjo manj? ;)

Vplivajo poletne temperature tudi na vašo kreativnost?

Lep poletni pozdrav vsem,

Maja

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...