sobota, 15. november 2014

Kako pogrešam morje!

Bliža se že veseli december, ki ponuja morje priložnosti in idej za ustvarjanje a moje misli so drugje. Pogrešam pravo morje. Poletje, kopanje, sapico na koži in šum valov, ki ga dopolnjujejo klici galebov. Kako ga pogrešam!


V zadnjem mesecu sem tako že uredila slike iz letošnjega morja na računalniku. Potem sem uredila album s slikami. Razvila sem najboljši, da sem ju okvirila. Poslala sem celo že povpraševanje za naslednje leto. Sedaj pa svojega nagovarjam, da nujno potrebujeva en vikend sama, seveda na morju. Ne vem kaj je s tem morjem letos, da ga tako pogrešam.

Nekje med vsem tem je nastal ta izdelek iz naplavin, ki sem jih prinesla iz morja in morskih kamenčkov.

Še osem mesecev, pa bo, do takrat pa kakšen sprehod ob naši obali. Kakšna ideja, kako naj čas hitreje zavrtim naprej? ;)

Maja

petek, 31. oktober 2014

Les, kamni in nova poznanstva

Pred malo manj kot tremi leti smo se preselili v hišo. Čeprav smo stike s super prebivalci starega bloka obdržali in so otroci še vedno veliki prijatelji, pa vseeno ni enako: ne morejo več v copatah eden do drugega kadar imajo čas in si zaželijo družbe.


Počasi spoznavamo okolico in navezujemo stike tudi na novi lokaciji. Ker imamo tu veliko mlajših otrok, ki ravno prihajajo v leta, ko bodo lahko sami letali od hiše do hiše, sem pri nas doma organizirala druženje, da to malo spodbudimo. Da bi ne bilo zadrege, sem pripravila kar ustvarjalno delavnico, tako, da so imeli takoj vsi nekaj skupnega.

Sedaj vemo, kako se kdo kliče, katero barvo ima kdo najraje, kdo je največji sladkosned, kdo ima rad pikapolonice in kdo Angry birds. Bilo je res lušno in moramo nujno ponoviti.



In kaj smo ustvarjali? Lesene ploščice smo najprej pobarvali z najljubšo barvo. Fantje vsi prisegajo na modro barvo, punce pa so bile bolj pisane. Potem smo barvali kamenčke in jih na koncu nalepili na lesene ploščice. Še vrvice, da jih bodo lahko obesili in je bilo.

V vmesnem času, smo naredili še strašljive steklene lučke za noč čarovnic. Lahko mi verjamete, da bo sprehod čez našo vas danes ponoči res strašen. :)

Čas nam je tako hitro minil, da smo komaj uspeli poslikati nekaj izdelkov. Imeli smo se res lepo. Moramo nujno ponoviti.

Kaj ni v prav poseben čar ustvarjati v družbi?


Maja




četrtek, 23. oktober 2014

Barve jeseni

Vsak letni čas ima svoj čar, a jesen je med njimi najradodarnejša z barvami. Če postanete za trenutek lahko na listih vidite najneverjetnejše barvne umetnije same matere narave. Je res največja umetnica, kar jih je.


Z otroci smo skušali ujeti čarobnost teh barv v obliki lučk, ki smo jih oblekli v pisane liste. Kako smo se tega lotili?

Liste smo lepili na steklene lončke z mekolom, ki smo ga razredčili z vodo (1:1). Pri tem je potrebno dobro pobarvati najprej del, kjer bomo prilepili list in potem fino premazati še sam list.

Listi so se sicer s časom nekoliko posušili a oblika je ostala (samo malo bolj nežni smo z lučkami).

Za okras, smo zavezali še malo rafiije. Potem pa samo še svečke damo v njih, jih prižgemo in je.

Prav lušen jesenski projekt, dober izgovor, da se odpravite v naravo in občudujete njene lepote.

Želim vam čudovito jesen.

Maja


nedelja, 05. oktober 2014

Fant bi rad ustvarjal namesto brcal žogo

Glede na to, da sem odraščala v Ljubljani in sem dnevno zaradi službe še vedno vezana na Ljubljano, toliko bolj opazim razlike med življenjem v velikem in življenjm v majhnem mestu. Čeprav življenjem v majhnem mestu prinaša številne prednosti in sem vesela, da otroka odraščata v majhnem mestu, so tudi stvari, ki jih malo pogrešam.

Starejši je bil lani s svojo sliko na natečaju uvrščen med najboljših 10 med več kot 500 izdelki otrok iz cele Slovenije. Slike je ocenjvala strokovna žirija. To mi je dalo misliti. Otrok rad ustvarja. Kot pravi sam, pač ni za žogo. To pa za fanta v našem okolju, kjer sta šport in glasbena izobrazba najbolj popularni, malo manj pogosto. Kako mu lahko omogočim, da bo raziskal to plat sebe?


Dejstvo je, da ima za tovrstno raziskovanje in napredovanje vsako leto manj možnosti. V vrtcu so res veliko in raznoliko ustvarjali, v šoli pa je teh priložnosti kar naenkrat veliko manj. Likovni pouk in morda kakšna ura ustvarjalnih delavnic v popoldanskem času v šoli je bilo vse, kar je bilo do pred kratkim na voljo. Ustvarjanje pri pouku, pa je, sicer odvisno od učiteljice, pogosto preveč usmerjeno, izdelki učencev pa na koncu zelo podobni. Ko se je v letošnjem letu ponudba na tem področju še dodatno skrčila, sem se začela resno spraševati, kaj in kako.



nedelja, 28. september 2014

Muca za Nino

Do pred dvema letoma sta imela moja fanta le dva bratranca. Potem pa, ko smo že skoraj obupali, nas je presenetila Nina. Kljub malo večji starostni razliki, je fanta takoj osvojila in jo imata zelooo rada. Vse kar naredi jima je zanimivo. Res škoda, da se ne vidmo večkrat.


Priznam, da sem bila deklice tudi sama zelo vesela in da je res pravo veselje včasih ustvariti kakšno darilo tudi za punčko. Po naši tradiciji, ko fanta za vsak rojstni dan dobita unikatno majčko sem eno naredila tudi dveletni Nini. Na H&M majčko sem našila belo muco iz flisa, tako da je muca res ekstra mehka. Tokrat nisem nič podlagala, pa je vseeno prav super izpadlo. Majčko sem izbrala malo večjo, tako, da jo bo lahko nosila že sedaj na pajkice kot krajšo oblekco, kasneje pa samostojno.

Me prav prsti srbijo, da naredim še kakšno podobno. :)

En mijav pozdrav, 

Maja


nedelja, 21. september 2014

Da bo prva pomoč vedno pri roki

Moja mami je zelo praktična in organizirana ženska. Čeprav ne izgleda, da ima veliko s seboj, ima vedno točno tisto, kar rabimo. Zveni znano? Verjamem, da je to posledica karakterja, kilometrov izkušenj in ščepca jasnovidnosti. Ste na primer vedeli, da če na pik ose ali čebele date zmočen aspirin to omili pik? Želim si, da bi tudi sama dobila kakšen gen več v tej smeri.

Ker je mami pravkar praznovala rojstni dan, sem ji za lažjo organizacijo najbolj nujnih stvari, ki jih vedno nosi s seboj, sešila majhno torbico za prvo pomoč. Tako majhna je, da jo bo lahko enostavno skrila v žep, v ruzak ali torbico. 


Ker ima mami rada vonj sivke, sem ji za zraven naredila še eno srce in ga napolnila s sivko. Barve se povsem skladajo z barvami v spalnici, sončna rumena in bogata temnejša rdeča.


Draga mami, želim ti, da boš torbico za prvo pomoč čim manjkrat rabila in da te bo sivka s svojim vonjem vsak večer zazibala v najlepše sanje.

Maja

četrtek, 11. september 2014

Če otrok trga hlače - recikliram

Priznam, da se mi kolca po sproščenih poletnih dneh, ko je število obveznosti občutno upadlo. Začetek šole nam je prinesel še enega navdušenega prvošolčka ter kopico odločitev. Katere dejavnosti vpisati (nikakor ne preveč), kdo bo otroka odpeljal, kdo pobral, se časovno vse izzide, se bomo uspeli vsesti v miru skupaj k večerji ... Potem so tu naloge in projekti, ki domnevajo, da starši šole še niso naredili ali pa v strahu, da se starši drugače ne ukvarjamo dovolj s šolo, predvidevajo sodelovanje staršev. Da ne omenjam, da sta otroka čez poletje čudežno zrasla in potrebujeta nove čevlje, hlače in da kot večina moških, nista navdušena nad nakupovanjem in vse kupujem "na oko" in nosim potem menjavat. In potem je tu še uradno priznana služba ...

No, v vsem tem kaosu so že skoraj iz slabe vesti nastradale stragane kavbojke starejšega. Nekako tudi pri skoraj 10-tih letih hlače pri njemu enostavno ne preživijo. In ker se je z jeansom lušno igrati in ker je prvošolček rabil vrečko za copate, in ker je bil zunaj dež in sem imela čas, je nastala najprej vrečka za copate iz ene hlačnice ...



... in potem si je še mlajši zaželel, da bi šival, pa sva reciklirala še drugo hlačnico. Skupaj sva se odločila, da narediva košek za barvice za njegovo novo pravo mizo. Nekaj enostavnih šivov, malo pomoči in je bilo.



Lušno je bilo skupaj ustvarjati. Lep in čim manj stresen začetek novega šolskega leta vsem.

Maja

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...