sreda, 20. julij 2016

Zapestnice prijateljstva - poletno ustvarjanje z otroki #1

Ideje za poletno ustvarjanje z otroki pridejo vedno prav, še posebno takrat, ko je najbolj vroče in morajo biti v senci, ti pa jih želiš motivirati, da ne bi »viseli« samo na telefonih in tablicah. Vsako leto v ta namen vzamem s seboj na dopust škatlo različnega ustvarjalnega materiala, kakšno stvar pa poiščemo tudi na plaži ali recikliramo.

Fanta sta sedaj stara 8 in 11 let in vsako leto ju je težje motivirati, težje je tekmovati s telefoni in tablicami. Se tolažim, da verjetno nisem edina. Eden od zlatih adutov, ki ga imam, ideja za poletno ustvarjanje, ki je vedno aktualna, je izdelovanje zapestnic za fante. Na srečo, me tudi letos ni pustila na cedilu.


Morda bi kdo pomislil, da zapestnice niso za fante, a moja dva fanta, oba nečaka in vsi sosedovi fantje, ki so letos in v preteklih letih ustvarjali pri nas, so bili navdušeni. Tako lepo jih je pogledati, ko kot mali petelinčki ponosno paradirajo naokoli in razkazujejo svoje umetnije.


Najboljše pri izdelavi zapestnic je, da je izdelovanje zapestnic mogoče zelo enostavno prilagoditi starosti in zmožnostim otroka. Mlajši otroci lahko nizajo večje perlice na elastičen laks, ki ga potem le zavežete v zapestnico, starejše otroke pa že lahko naučimo različnih tehnik vozlanja. Zelo pomemben je tudi izbor materiala.  Mlajši otroci zelo radi posegajo po pisanih, veselih perlicah, starejši imajo rajši temnejše vrvice, žico in perlice s kovinskim izgledom.

Letos smo se prvič lotili izdelovanja zapestnic prijateljstva iz prejic za vezenje. Malo težje in bolj zamudno, a končni rezultat je tega vreden. Naučili smo se tri različne tehnike vozlanja s pomočjo navodil v tem filmčku:


Dodatno sem se sama preizkusila tudi v zapestnici prijateljstva s srčki, ki pa je bila še za mene izziv, za fanta pa bi bila zagotovo pretežka. Se je pa splačalo potruditi, saj je zapestnica res simpatična in jo sedaj z veseljem nosim. Če še koga zamika, so odlična navodila tukaj:


Zapestnica na roki pa seveda ne more biti samo ena in tako smo veselo vozlali in prepletali, nekaj zapestnic prijateljstva smo naredili tudi za darilo za prijateljčke. Čas nam je hitro minil, telefoni in tablice pa so si malo odpočili.

Imate tudi vi kakšnega ustvarjalnega aduta za ustvarjanje z otroki? Aduta, ki konkurira telefonom in tablicam? Mislim, da nam mamam vsaka ideja pride prav. :)

Želim vam čudovito ustvarjalo poletje,

Maja

sreda, 29. junij 2016

Sinovo darilo za učiteljico ob koncu šolskega leta

Č, moj drugošolček, je imel zelo rad letošnjo učiteljico in se ji je želel na koncu leta zahvaliti za nepozabno leto, ki so ga preživeli skupaj. Tako je nastal njegov mali projekt.


Darilo je nastalo zelo spontano. Najprej brskanje po mojem ustvarjalnem materialu, kjer sva našla krčljivo folijo. Ker zelo rad riše in barva, mislim, da je bila super odločitev.  Kaj narisati? Ko sem omenila, da so sovice simbol znanja, učenja, je bil takoj za. Ker je želel videti, kako izgledajo učene sove, sva malo pobrskala po internetu, kjer je zagledal tole okroglo sovico, ki mu je bila tako všeč, da  ga nisem več mogla prepričati, da nariše svojo. Tako sem mu jo sprintala, sam pa jo je prerisal na folijo in pobarval. Previdno sva jo izrezala in naredila luknjico na vrhu, da jo obesiva na obesek za ključe. V pečici se je lepo skrčila a se je pri tem prijela alu folije in zato ni povsem ravna. Sicer mene to ne moti, saj izgleda res unikatna in doma narejena, a me vseeno zanima, tiste, ki imate več izkušenj s to folijo, kako doseči, da se folija lepo skrči in je na koncu ravna?


Ker je bilo obesek s sovico potrebno tudi nekam dati,  je pobarval kartonasto škatlico in jo poštemljal z modrimi pikicami – za štampiljko sva uporabila radirko na svinčniku.


Ko je bila škatlica narejena, je sam prišel na idejo, da bi še nekaj dal na njo. Ker ima zelo rad origami in ves čas kaj zgiba in ustvarja iz papirja, me je vprašal, če znam narediti metuljčka. Še dobro, da stric Googel vse ve, saj tega pač nisem znala. Našla sva tale video na Youtube in s pomočjo filmčka se je naučil narediti metuljčka.


Neverjetno, kako preprost je, pa tako simpatičen. Sedaj jih imam že polno sobo, pa tudi sošolkam jih je že nekaj podaril. :)

Čisto nazadnje je napisal še zahvalo in se zelo potrudil s pisanimi črkami, da bo po njegovih besedah učiteljica videla, da se je res veliko naučil pri njej. Zahvalo sva dala v škatlico k sovici.

Res sem vesela, da si je vzel čas, da se je tako potrudil za darilo za učiteljico, da mu je pomembno, da se ji zahvali za njen trud skozi celo šolsko leto.

Sedaj pa počiticeeee!!! Res ne vem, kdo se jih bolj veseli, jaz ali otroka.

Želim vam čudovito, dolgo poletje.

Maja

ponedeljek, 20. junij 2016

Mobile s ptički, oblački in svetlečimi perlicami – darilo za dojenčka

No, mišljeno je bilo kot darilo za dojenčka, darilce na zalogo, ki pride vedno prav.  Predstavljala sem si ga obešenega v otroški sobici, kako se lesketa v soju dnevne svetlobe in se lahno pozibava ob vsaki sapici. Vendar ta mobile navsezadnje le ni prišel daleč niti ne bo. Mobile je ostal pri meni. Zakaj? Ker ga ne dam.


Naredila sem ga kar tako, ker se mi je pač ustvarjalo z volnenim filcem. Ko je bil končan, sem ga »začasno« obesila na lučko v svoji ustvarjalni sobici. Samo toliko, da bi pripravila še lepo pakiranje zanj. A to se ni zgodilo tako hitro. Po nekaj dneh, ko so se tile ptički, oblački in rožice veselo pozibavali zraven mene, perle pa lovile popoldanske sončne žarke, ki  so se prikradli v sobo,  sem ugotovila, da prav rada opazujem njihov ples, medtem ko kaj delam v svoji sobici.  Spravljajo me v dobro voljo, pomirjajo. Me prav zanima, če bi imeli tak učinek tudi na male štručke.

Tako je padla odločitev. Mobile ostane prav tam kjer je. Gotovo bom naredila še kakšnega, ampak tale je moj.


Se tudi vam dogaja, da vam je vaš izdelek tako zelo všeč, da raje naredite še enega kot da bi se od njega ločili?  Če bi me kdo prej vprašal, bi mu zagotovila, da otroškega mobile pa res ne potrebujem, sedaj pa nisem več tako zelo prepričana.

Želim vam, da tudi vi kdaj malo razvajate majhnega otroka v sebi, tisti delček sebe, ki se še vedno rad igra in se čudi stvarem okoli sebe. Tistim stvarem, ki so nam postale že samoumevne, za katere si niti ne vzamemo več časa, da bi jih sploh opazili.

Maja

torek, 14. junij 2016

Mačja predpasnika - darilo za vzgojiteljici

Veliko ur vsak dan naši otroci preživijo v vrtcu, šoli, veliko dogodivščin, smeha pa tudi kakšna solzica se nabere v enem letu. Če svojega otroka vsak dan pustiš z osebo, ki ji lahko popolnoma zaupaš, saj veš, da bo storila vse najboljše za tvojega otroka, ko vidiš, da otrok rad hodi v vrtec ali šolo, da spoštuje učiteljico ali vzgojiteljico, da jo ima brezpogojno rad, da je motiviran za učenje, igriv, nasmejan, si lahko res hvaležen.


Kar nekaj vzgojiteljic in učiteljic smo že zamenjali s fantoma in vem, da žal vedno ni tako idilično in prav zato, ko naletiš na odlično vzgojiteljico ali učiteljico, si res vzamemo čas, da se ji zahvalimo, da ji to povemo. Da ji rečemo hvala iz srca.


Fanta sem vedno spodbudila, da smo skupaj naredili darilce za tako vzgojiteljico ali učiteljico, da so sami povedali ali zapisali, ko so že znali, za kaj vse bi se ji radi zahvalili, da so zapisali hvala  s svojimi besedami. Nič ne zveni bolj pristno kot zahvala iz otroških ust.


Res sem bila vesela, ko se je name obrnila U. kot predstavnica staršev skupinice triletnikov. Vzgojiteljicama, o katerih sem slišala same superlative, so se želeli ob koncu leta zahvaliti z unikatnim predpasničkom z muckom. Tako sta nastala dva pisana, razigrana predpasnika, ki ju lahko nosita na obe strani. Drugo enobarvna stran se lahko izkoristi tudi za podpise otrok, risbice s pisalom za tkanine, a je za to potrebno malo več dodatne organizacije na strani staršev, kar vemo, da je lahko velik izziv.  Res upam, da bosta prejemnici z darilom zadovoljni, da bo lep spomin na leto, ki so ga preživeli skupaj. Čast mi je, da sem postala del te zgodbe.


Želim vam, da bi v življenju srečali čim več takih ljudi, ki se jim boste želeli iz srca zahvaliti, da so to kar so.

Maja

četrtek, 09. junij 2016

Rezultat mojega prvega tečaja sitotiska

Do sedaj sem že večkrat slikala na blago. Največkrat kar s čopičem z barvami za blago, za napise pa sem si naredila preproste šablone iz papirja, ki pa so bile žal le za enkratno uporabo, zaradi česar je bila izdelava kar zamudna. Ko mi je prijateljica preposlala vabilo na tečaj enostavnega sitotiska, ki ga lahko uporabljamo doma, saj osvetljevanje ni potrebno, sem bila takoj za. Ne samo, da sem se tega res želela naučiti in sem že kar videla, kje vse bom lahko to uporabila, temveč si že takooo dolgo nisem privoščila česa podobnega, da sem se morala tudi malo pocrkljati. Pa še s prijateljico sva se super zabavali.


In kako izgleda enostavna varianta sitotiska? Motive izrežemo iz prosojnih folij, tiskamo pa enako kot pri pravem sitotisku s pomočjo sita, ki ga je dokaj enostavno narediti doma iz lesenega okvirja in zavese. Za vsako barvo na motivu je potrebno narediti svojo folijo, izrežemo pa vse, kar želimo da je pobarvano. Paziti je potrebno le, da se vse drži skupaj. Jaz sem za tegale medvedka torej potrebovala dve foliji, eno za črno in drugo za rdečo barvo. Za poskusni tisk sem žrtvovala navadno belo majico brez rokavov, ki sem jo imela doma, pa mislim, da bo sedaj, takole potiskana, čisto nosljiva.

Na tečaju sem ugotovila, da sem veliko pogruntala že sama, da pa so mi manjkale prav pike na i, informacije, ki so vse kar sem vedela povezale v celoto in nadgradile. Metoda s folijami je res tako preprosta, da jo lahko vsakdo izvede sam doma. Sicer ima tudi svoje omejitve, a bom zaenkrat lahko shajala z njimi. Če še koga zanima, naj pokuka k Anselmi, saj delavnico vsake toliko časa ponovijo.

Sedaj grem pa v izdelavo sita in folij, da potiskam kakšen svoj izdelek. Pa fantoma sem obljubila, da pokažem in skupaj poizkusimo. Razmisliti moram tudi, sedaj ko imam šablono, kam vse bi še lahko natisnila tega medvedka. Razmišljam o majčki za nečakinjo, blazinci igrački in ... še kakšna ideja? Še dobro da so počitnice skoraj tu in bo malo več časa za te lušne stvari.

Maja

torek, 31. maj 2016

Ko bo velik, bo imel picerijo

Srečna jaz. Še malo, pa mi ne bo treba več kuhati. Sploh. Moj mlajši, sedaj osemletnik je že več kot leto dni zatrdno prepričan, da bo, ko odraste, imel picerijo, ki se bo imenovala Oljka.


Od kje je ideja prišla, ne vem, je pa strasten jedec, obožuje hrano in se ji vedno 100% posveti, zato imamo že od malega kar velike izzive, da ga držimo malo nazaj. Je pa v svojih načrtih že zelo konkreten, kar me marsikdaj preseneti, o kakšnih detajlih že razmišlja. Picerija bo imela na eni strani čudovit razgled  na naravo, da bodo gostje lahko še bolj uživali pri jedi. Poleg pic bo ponudil tudi njoke in pašto, tako da se nam obeta bolj italijanski tip restavracije. Pa jezike se bo mogel naučiti, da bo lahko komuniciral s tujimi gosti in matematiko …  Sam je tudi ugotovil, da vsega ne bo mogel postoriti sam in bo potreboval vsaj še koga in dve izmeni. Takoj je šel v akcijo in že novači sosedovega prijateljčka, če se mu bo pridružil. Ker imata oba rada glasbo in hodita v glasbeno šolo, bosta zvečer zabavala goste z nastopi v živo. Edina stvar, ki mu hodi narobe je, da bo moral še nekaj let počakati, da uresniči svoje sanje. :)

Da bo malo lažje počakal, da bo vsaj malce starejši, sva skupaj sešila predpasniček za njegovo picerijo. Sam si je izbral logotip, kos pice, ki sva ga dodala na predpasniček in sam je napisal napis. Tako, prvi korak do velikih sanj je narejen. Čez nekaj let pa vas povabim na kos slastne pice.

Želim vam čudovit dan in da bi sanjali velike sanje. Saj veste. Pravijo, da moraš poseči po luni, saj četudi ti ne uspe, boš pač pristal med zvedami.


Maja

torek, 10. maj 2016

Korak iz cone udobja - Pomladno zelen košek za pletenje in kvačkanje


Rada imam zeleno, še posebej svežo, spomladansko, a nekako pri šivanju po njej ne sežem pogosto. Zakaj, še sama ne vem. Pravzaprav se tega nisem niti zavedala, dokler nisem dobila prošnjo, če zašijem še en košek za pletenje, a v pomladno zeleni barvi. Bila sem prav presenečena, kako malo izbire je bilo v moji zalogi. Ker pa je v vsaki stvari tudi nekaj dobrega in imam rada izzive, je bil to zame na koncu super izgovor, da pokukam v trgovino z blagom in zalogo malo dopolnim.

Kaj skombinirati k zeleni barvi? Belo, roza, rumeno … No, vrč poln rumenih tulipanov, ki se je bohotil pred menoj na moji kuhinjski mizi, je odločitev sprejel namesto mene. Sončno, živahno, toplo rumeno!


Tako je nastal nov cekrček za pletenje in kvačkanje, spomladanskih barv, v zeleno rumeni barvi in z majhnim veselim metuljčkom na njej. Tako kot se za pomlad spodobi. Sem imela pa kar veliko tremo pri izdelavi, saj ga je naročila ustvarjalka, ki jo spremljam že leta in katere delo zelo cenim. Priznam, da sem si oddahnila in sem še dvojno bolj vesela, da ji je košek, kot je nastal, všeč.

Zakaj trema? Eno je, ko nekdo vidi izdelek, točno tak kot bo in reče, jaz bi takega. Ko pa »prodajaš« mačka v žaklju in lahko obljubiš samo, da bo prevladovala pomladno zelena barva, je težje, ker tisti, ki je naročil, pravzaprav ne ve točno, kaj bo dobil. Vam je znano? Bo unikatno in bo presenečenje, to je edino kar lahko obljubim. Res cenim naročnice, ki ti zaupajo dovolj, da ti pustijo proste roke in se pustijo presenetiti. Taki izzivi mene premaknejo iz cone udobja, iz območja najljubših barv in kombinacij, iz znanega in preizkušenega, prisilijo me, da razmišljam drugače, poskusim kaj novega in prav zaradi tega sem jim globoko hvaležna. Tako nastali izdelki sicer vzamejo več časa in energije, a občutek, ko na koncu gledaš izdelek, ki ti je uspel, in veš, da si ga ustvaril ti in ga brez izziva ne bi bilo, je neprecenljiv.

Se to dogaja tudi vam? Se tudi vi zalotite, da posegate po znanem, preizkušenem? Imate tremo, ko naredite izdelek po naročilo, kjer vam naročnik prepusti vso ustvarjalno svobodo? Imate rade take izzive? Me res zanima, bom vesela vaših komentarjev.

Želim vam, ustvarjalno pomlad, da bi premikale svoje meje in vsaj občasno raziskovale izven cone udobja.

Maja
Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...