ponedeljek, 30. december 2013

Naj bo barvito!

Otroci že komaj čakajo, da bodo lahko ponočevali in pričakali novo leto. Kakšno doživetje je to v otroških očeh! Že cel december se pripravljajo na veliki finale. :)

Občutek imam, da je vsako leto manj časa, da bi skupaj uživali v teh drobnih radostih, kot je skupna izdelava voščilnic, peka piškotov, igra z legicami ... Letošnje voščilnice so sila preproste, delala sva jih skupaj z mlajšim, ki ima prav neverjetno potrpljenje. Lepo sva se imela.


Hvala vsem vam, ki pokukate v moj kotiček, vsem vam, ki delite z mano svojo strast do ustvarjanja. Želim vam veliko navdiha v prihodnjem letu, izdelkov, na katere boste ponosni, časa, ki bo samo vaš in ljudi, s katerimi boste svojo strast lahko delili. 

Želim vam mavrično 2014.



Maja

sobota, 21. december 2013

Res čuden virus

Ne vem od kje se je vzela silna želja, da pospravim svoje življenje. Razsaja kakšen čuden virus?

Nič kaj običajno zame. Najbolj to občutijo moji najdražji, ki jih že cel mesec preganjam po hiši s krpo v roki, ker me kar naenkrat nered takoooo zelo moti. Nič več ne pomaga prepričevanje, da je to samo kreativen nered. ;)


Lotevam se projektov, ki sem jih odlagala že dolgo časa iz tega ali onega razloga, projektov, ki sem ji začela, pa nikoli dokončala. Med te projekte sodi tudi tale krpanka - blazinica za rezervi stolček. Tole malo blazino sem začela delati že septembra, ko se nam je pridružil pritepenček, majhen muc. Mišljena je bila kot blazinica zanj, a je sedaj že toliko zrasel, da bo raje poskrbela za naše ritke. Sešila sem jo malo na oko iz ostankov blaga iz Kilometra.

Še kar nekaj stvari je na seznamu, da se dokončajo in naredijo prostor novemu. Priznam, da se z vsako kljulico na tem seznamu počutim malo lažjo, svobodnejšo. Če je tole res virus, nič hudega, naj še kar malo traja. :)

Želim vam veliko prostora v življenju za vse nove in lepe stvari, ki prihajajo.

Maja

ponedeljek, 02. december 2013

Adventni koledarček

Dober teden nazaj me starejši vpraša, če bomo letos spet imeli adventni oz. božični koledarček. Hmmm, ja, verjetno, se mi zdi ... in v glavi hitro računam koliko dni mi še ostane.


 No, pa dajmo. Enostavnega, takega, ki ga lahko hitro naredim in mi bo omogočal, da aktivnosti poljubno prilagajam našim ostalim obveznostim. Malo vrtanja, privijanja, ovijanja, rezanja in lepljenja in ga imamo. :)


Lesen okvir, žička in mini sporočilca. Zraven zavitih še nekaj božičnih knjigic iz domače omare. Listki še niso vsi popisani. Sem si pripravila seznam idej in jih bom sproti dodajala. Med aktivnostmi se najdejo:
  • čajanka
  • peka piškotov
  • peka prest
  • kuhanje vroče čokolade
  • kuhanje pudinga
  • postaviev in okrasitev smrekce
  • okrasitev prostorov
  • izdelava okraskov
  • izdelava voščilnic
  • piknik pod smrekco
  • prespana noč pod smrekco v spalkah
  • domači kino s kokicami
  • kino - otroški film
  • družabna igra
  • knjigica presenečenja
  • sprehod po okrašeni Ljubljani
  • Prižgimo Lučke v Postojni 
  • Božični koncert glasbene šole
  • svečana večerja
  • dan, ko si eden in kasneje drugi otrok sama izbereta, kaj bomo skupaj počeli
  • posejali bomo božično žito
  • drsanje
  • snežak
  • sankanje
  • nahranimo ptičke
  • ožične pesmice
  • naredimo lutkovno predstavo
  • podarimo igrače, ki smo jih prerastli
  • dobro delo
  • pomoč nekomu, ki za to ni prosil
  • ...
Še kakšna super ideja, ki jo lahko uporabimo in se pri vas zelo obnese?

Čudovit, čaroben in čim manj stresen december vam želim,

Maja


torek, 19. november 2013

Mak broška za popestritev sivih zimskih dni

Čisto na hitro je nastala, da z njo malce popestrim zimsko garderobo. Nekaj koščkov filca, kovinska priponka za broško, dve kapljici silikonskega lepila (sem bila tokrat res komot) in jo imam - mak broško.


Ker je izdelava res zelo preprosta in je lahko zelo simpatična ideja za darilce ob koncu leta, naj še namignem, da sem našla navodila za izdelavo na blogu The wishing elephant.

Priznam, da imam že malo slabo vest, ker se darilc še nisem lotila in Božičkova delavnica počiva. Kakšna super enostavna ideja za ljubiteljico šivalnega stroja?

Bodite lepo in izkoristite dolge zimske večere. Vsaka stvar je za nekaj dobra, ali ne? ;)

Maja


sreda, 06. november 2013

Ko zapoje zvonček v uri ... II

Pa imamo še enega Murija. J
Zadnje tedne ni veliko časa za ustvarjanje. Prav zato sem sprejela izziv novopečene vzgojiteljice, da ji naredim predpasnik z Murijem za v vrtec. 



Priznam, zelo dolgo ga je čakala in nazadnje sem se že iz slabe vesti lotila podviga. Najprej sem rabila kroj in prijateljica, ki dela v vrtcu, je bila tako prijazna, da mi je posodila svoj predpasnik. Nato sem odložila razgrajača v razvajanje noni in se le spravila za šivalni stroj  … in pri izdelavi neizmerno uživala.  Spet sem poiskala slikanico, si prebirala mačje verze in uživala ob čudovitih ilustracijah ter drdranju moje mašince, ki je nabrala že preveč prahu, v kupih blaga in iskanju prave barvne kombinacije, pravih materialov. 

Muri je sedaj že pri svoji novi lastnici, ki je s predpasnikom zadovoljna. Vedno sem na trnih, ko komu kaj obljubim, pa ta ne ve točno, kaj bo dobil. Bila je celo tako prijazna, da mi je poslala tudi sliko, saj sem svojo v naglici po nesreči izbrisala. #rahlozmedena

Res bom morala začeti planirati zmenke z mojo mašinco, ker tako dolgo je same ne smem več pustiti.

Me res zanima, ali samo mene prehiteva čas? Pa toliko je idej, ki še čakajo, da zaživijo. Bodite lepo in uživajte v ustvarjanju.


Maja 

nedelja, 15. september 2013

Ko se ti sanje končno uresničijo

Ko je bil Črt star dve leti in pol, me je prvič, kot strela z neba vprašal, ali bi on lahko šel v glasbeno šolo. Vprašanje me je presenetilo, saj sama nimam ravno veliko posluha, niti ni za glasbo veliko zanimanja pokazal starejši. Res pa je, da po moževi strani vsi žvrgolijo kot slavčki.


Hmmm, sem rekla, lahko, a bo moral še malo počakati, da bo dovolj velik. V tistem se je Črt povzpel na kavč, visoko dvignil roke in me resno vprašal. Sem sedaj dovolj velik? ;)

Od tedaj so minila tri leta in otrok je še vedno navdušen nad glasbo. Pa ga dajmo v pripravljalnico v Glasbeno šolo, sva rekla z mojim. Za lep začetek sem mu sešila glasbeno puščico, da vanjo lahko spravi potrebno.


Prejšnji teden sva se prvič odpravila tja. Poln pričakovanj, tako zelo resen, kar ni mogel dočakati.  Še sama sem bila na trnih. Bo izkušnja taka, kot si jo je slikal v svoji mali glavici?

Ko smo po zaključku zagledali ogromen nasmeh in sijoče učke, smo si vsi oddahnili. Eno pritožbo pa je le imel - to, da mora čakati ceeeeel teden, da bo lahko šel spet.

Zanimivi so ti mali človečki. Ko jih takole opazujem, kako življenje objemajo z obema rokama, budijo tudi otroka v meni in to je neprecenljivo. Si kdaj želite, da bi svet zopet gledali čez otroške oči?

Preprosto bodite lepo.

Maja


nedelja, 25. avgust 2013

S kreativnostjo nad mačje iztrebke

To je zagotovo najbolj čuden naslov, kar sem jih kdaj zapisala na svojem blogu. Vendar pove vse.

Zgodba se je začela spomladi, ko sem si postavila zeliščni vrt. Tik ob hiši, tako da samo odprem okenska vrata, sem vkopala nizko leseno ograjco, zapolnila prostor s posebno prstjo za zališča ter zasadila meto, ognjič, žajbelj, drobnjak, rožmarin, origano in baziliko. Ker pa so bile rastline še majhne, je bilo med njimi veliko praznega prostora. Sosedove poldivje mačke (veliko njih ...) so bile nad novostjo navdušene in so se se solidarno odločile, da je to najboljši prostor za opravljanje njihove potrebe ...


In tako se je začel moj "boj" z njimi. Moram povedati, da imam rada muce in pri nas dobijo tudi marsikateri priboljšek. Rada jih opazujem, kako znajo lenariti, kako se igrajo po vrtu. Vse super in fajn, samo stranišče so si pa res narobe izbrale. Začela sem iskati rešitve in od spomladi do sedaj smo preizkusili:

1. Veje, ki so ostale od obrezovanja jablane smo položili na neporaščeno zemljo - je dobro delovalo, dokler niso ovenele, ni mi pa izgledalo lepo.

2. V zemljo smo vkopali plastenke z vodo, ki naj bi mucam simbolizirala pitno vodo - nekaj časa je izgledalo, kot da zadeva v resnici deluje, potem, pa so se muce navadile in učinek je popustil.


3. Na dele zemlje, ki so ostali še bolj slabo poraščeni, sem postavila večje kamne ter na dva večja kamna postavila posodico z vodo in priboljški v upanju, da mačke ne opravljajo svoje potrebe tam, kjer jejo. Zaenkrat deluje in končno tudi  lepo izgleda. Na enega od večjih kamnov se je celo vselil skrivnostni palček, ki si je postavil leseno hišico iz odpadnih kosov lesa na vrtu. Nekje v kotu se skriva tudi majhna žabica.



 Muce se s postrežbo strinjajo in je dobro obiskana. :)


Sedaj res držim pesti, da zadeva deluje in da se vrt hitro zaraste. Če pa ima še kdo kakšno dobro idejo, kako se lotiti tega izziva na prijazen način do muc in narave, bom zelo, zelo vesela vsake nove ideje.

Hvala!

Lepo se imejte in naj vas kreativnost preseneti tudi na nepričakovanih mestih.

Maja

nedelja, 14. julij 2013

Nova oblekca

Iiiii, čisto sem ponosna, ker sem se po res dolgem času lotila malo večjega projekta zase in mi je uspel. :)

Spomladi sem v Kilometru našla blago, v katerega sem se enostavno zaljubila. Zgornja stran deluje kot svila, spodaj kot bombaž in je nekoliko bolj čvrsto a mehko. Nisem vedela, kaj bo iz njega nastalo, a enostavno sem ga morala imeti.

Nekaj mesecev kasneje sem se le odločila, izkoristila teden, ko so bili otroci na počitnicah in nastala je, tataratataaaa, tale nova oblekca. Kroj je iz aprilske Burde in je tak, zelo sproščen, idealen za tople dni. Me je pa kroj prav namatral, če sem poštena, saj mu z mojim znanjem nemščine enostavno nisem bila kos. Tako sem na koncu zadevo po svoje rešila in je tudi čisto ok izpadlo.

Res si želim, da bi se enkrat usedla s pravo šiviljo, da me nauči zvijač. Včasih me je prav strah, če bi kakšna profesionalka slučajno pokukala v moje izdelke z notranje strani. ;)

Uživajte poletje, dnevi so res čudoviti in nič prevroči.

Maja

nedelja, 23. junij 2013

Počitnicam naproti

Skoraj eno leto je že minilo, odkar sem na morju počasi vezla tegale ptička na veji. Motiv sem videla nekje na Etsy-ju in mi je bil takoj zelo všeč.


Na dopust si vedno vzamem kakšno malenkost, da zaposlim prste, če se najde čas. Kaj majhnega, praktičnega. Pogosto je to kos blaga za vezenje, šivanka in nekaj prejic v majhni toaletki. Simpl. :)

In zakaj vam tega še nisem pokazala? Zato, ker je potem trajalo takoooo dolgo, da sem našla okvirček, ki je lesen okvir za vezenje. Sedaj mu moram samo še najti pravo mesto v moji ustvarjalni sobici.

Kaj pa ve? Je dopust res le dopust, ali pa tudi na dopustu ne morete povsem brez  ustvarjalnosti?

Bodite lepo, 

Maja

petek, 14. junij 2013

Kako skriti prevelik razporek na krilu?

Pogosto se mi zgodi, da zagledam blago, ki mi spregovori in ga kupim, čeprav še nimam ideje, za kaj ga bom uporabila. Zveni znano? Tega s češnjevimi cvetovi iz močnejšega platna sem kupila lani v Kilometru. Prva ideja je bila, da bom iz njega naredila poletno torbico, a na koncu je iz njega nastalo krilce.


Všeč so mi krila z razporki spredaj, ki pokažejo malo, a ne preveč nog. Tako sem ukrojila tudi to krilo a sem hitro ugotovila, da se je treba kdaj v krilu tudi vsesti. Še posebaj v službi. In potem ti razporek zleze RES visoko in kar naenkrat je na ogled veliko preveč.

Iz uvidevnosti do sodelavcev in ker sem vedela, da se tudi sama ne bi dobro počutila, sem se tako naknadno odločila, da razporek nekako zaprem. In to je moja rešitev. Kaj naj rečem, vsaj unikatna je. ;)

Lepo se imejte in uživajte v poletju in lahkih krilcih,

Maja


nedelja, 26. maj 2013

Sovice za sovico z dovoljenjem za NE

Moj namlajši je v vrtcu sovica in prav iz tega razloga so se mu sovice zelo prikupile. Ko sem v Kilometru zagledala bombažek s sovicami sem vedela, da bo nastalo nekaj zanj.

Prejšnji teden je starejši že n-tič v tem šolskem letu dobil nove barvice, svinčnik, radirko in ravnilo za šolo, ker jih je SPET izgubil. če slučajno kaj ostane v puščici, ponavadi sploh ni njegovo ...  Pa saj se niti ne razburjam več ne, ker nima smisla ... Sem pa ob tej priliki kupila vse dvojno, še za mlajšega, ki na stvari sicer veliko lepše pazi, a kaj ko si starejši tako rad izposoja od njega. Da bolj malo pride tudi nazaj, verjetno ni težko uganiti.


Tako je mlajši dobil sedaj čisto svojo puščico z novo popolno opremo. Morda me boste imeli za grozno mamo, ampak vam priznam, da sem mu namigila, da čisto vsega pa tudi ni treba posoditi starejšemu in da je lahko ta poščica z vsem kar je v njej samo njegova. Upam, da sem mu na nežen način povedala, da ni narobe, če kdaj reče tudi NE svojemu velikemu bratu.

Puščica je sedaj napolnjena, 



zaprta in varno pospravljena.



Oh ti sladki izzivi starševstva. ;)

Maja



četrtek, 16. maj 2013

Moj vintage

Včasih enostavno paše, da se vsedem za stroj in nekaj zašijem. Brez načrtov, brez naglice. Le jaz, kosi blaga in moja mašinca.



Tako je nastala tudi majhna okrasna blazinca, z ročno izvezenim detajlom, ki ji upam da vintage pridih. Ta stil me sedaj že nekaj časa drži in nič ne kaže da se ga bom naveličala. Pravzaprav se stanje slabša. Sedaj se seli že v mojo garderobo, otroci in dragi so sicer trenutno še varni, ampak nikoli se ne ve.

Pravzaprav ne vem, kaj je točno tisto, kar me tako privlači. Kombinacije barv in vzorcev? Pridih starih časov, občutka, da čas bolj počasi mineva? Občutek za detajle in podrobnosti, ki jih, tako kot so jih naše babice, z ljubeznijo vlagam v izdelke. Izdelke, ki nekoč niso nastajali čez noč in niso bili ustvarjeni za hitro porabo, temveč da trajajo, imajo vrednost in svoj namen. Pa ne le funkcionalni temveč tudi estetski. Pogosto se spomnim svoje babice in vseh njenih izdelkov. Želim si, da bi se jih več ohranilo. Verjetno je vse to in še kaj. Pa na koncu koncev verjetno niti ni pomembno, pomemben je občutek in energija, ki mi jo dajejo.

Ja, upam, da vam je vintage stil všeč, ker ga boste tu, v  mojem kotičku, zagotovo še velikokrat srečali.

Maja


nedelja, 21. april 2013

Žogica za dojenčico

Vesela, pisana, mehka žogica je bila narejena za eno posebno dojenčico kot darilo ob spoznavnem obisku.


Narejena je iz Kilometrovih bombažkov (odličen način, kako porabiti manjše ostanke blaga) in pisanih trakov. 


Če vas mika, vam lahko namignem, da je izdelava popolnoma enaka kot je izdelava žogice, le da v zadnjem koraku všijete še trakove. Če v notranjost skrijete še kraguljček, bo zraven še lepo cingljala.

Rada imam take projekte, polne barve in optimizma. Prav za dušo. :)

Bodite lepo,

Maja

sreda, 17. april 2013

Totoro

Moj dragi je ljubitelj japonskih risank in ta ljubezen se že širi na podmladek. Zadnja v nizu risank, ki jih je očarala je Moj sosed Totoro. Ni težko uganiti, da se jima je priljubil okrogli, prijazni gozdni duh Totoro.


Mami, ali mi sešiješ Totoroja, prosiiiiiim... Kdo bi se lahko uprl takšni lepi prošnji. Ker pa sem komot, priznam, sem najprej na netu preverila, ali že obstaja kakšen tutorial in našla odličnega na blogu Cheek and stitch. Narejena sta iz domače zaloge Kilometrovega filca, napolnjena pa s polnilom za blazine.

Sta mi pa prav simpatična, saj kar vabita k crklanju in vesela sem, da tudi starejši osemletnik še ni imun na takšne nove prijateljčke. Da bi še čim dlje trajalo. :)

Pozdravček z veliiikim nasmehom,

Maja


sobota, 23. marec 2013

Ker fant trga hlače, ima mama novo torbico :)

Kavbojke pri starejšem ne preživijo ene sezone. Prej ali slej se strgajo na kolenih. Krpanje? Ni najbolj "cool" pa še dolgo ne drži. Ker razburjanje preizkušeno prav nič ne pomaga, sem se vdala v usodo. Ker pa mi je še vedno škoda hlač, saj so razen tistih lukenj čisto ok, jih veselo recikliram.


Iz najnoveših strganih hlač našega osemletnika, je brez pravega načrta nastala poletna torbica iz jeansa v kombinaciji s čipkami. No, morda sem malce pretiravala s čipkami.... Se pa tudi glede tega ne bom sekirala, ker jo lahko enostavno obrnem okoli.


Čipka na sprednji strani je kos zelo starih ostankov zaves še od moje babice. Čez sedem let ali več res vse prav pride. 


V notranjosti se skrivajo drobne modre pikice na beli podlagi.

Projekt recikliranja strganih kavbojk je tako za danes uspešno zaključen. 

Do naslednjih lukenj na kolenih, do naslednjega izziva, vas prav lepo pozdravljam,

Maja



četrtek, 14. marec 2013

Ko boli trebušček

... je najboljše zdravilo topel termoforček in objem najboljšega prijatelja kosmatinca.


Termoforček je bil v originalu lepo zapakiran v rumenega racmana, vendar se ne vem iz katerega razloga v tej kombinaciji ni nikoli prijel. Racman je sedaj med ostalimi kosmatinci, termoforček pa smo ponavadi le zavili v kakšno krpo, kar je sicer pomagalo, a prav lepo ni bilo.

Sedaj smo našemu termoforčku zašili preprosto oblekco v upanju, da bodo vsi ti srčki še dodatno pomagali, ko bo trebušček spet ponagajal.

Ali ne bi bilo lepo, če bi  vse naše težavice lahko tako preprosto rešili? Jaz imam še svojega medvedka za vsak slučaj, pa vi? ;)

Maja


nedelja, 03. marec 2013

Ko te ljudje presenetijo ali moj unikatni obešalnik

Z M. sva ugotovila, da v predprostoru res nujno potrebujemo obešalnik za mokra oblačila in prostor za mokre čevlje. Izkoristila sva kar steno med dvemi vrati in iz navadnih desk zbila leseno steno, ki sem jo sama prebarvala s poltransparentno belo barvo - zelo mi je namreč všeč, da se kljub barvi še vedno vidi struktura lesa.


V glavi sem imela točno idejo, kakšni črni kovinski obešalniki bodo pasali zraven. Saj veste kako je, ko si nekaj zapičiš v glavo, potem pa nikjer ne najdeš točno tega, čeprav se ti zdi logično, da bi to ja morali povsod imeti.


Ko sem že malo obupavala, sem na internetu našla kovaštvo Rotim. Na spletni strani so imeli nekaj podobnega temu, kar sem imela v mislih, le da je bil obešalnik dvojni. Pa sem se vseeno odločila, da jiim pišem, čeprav nisem pričakova pozitivnega odziva, pa tudi cena me je malo skrbela.

V tem primeru pa se je izkazal rek, da kdor jezika špara... Naletela sem na zelo prijaznega g. Roka, ki se mu sploh ni zdelo, da kompliciram, kljub mojim številnim željam in samo dober teden za tem, sem imela doma enojne obešalnike, zmanjšanih dimenzij, pobarvane na črno in ročno okovane! Točno take, kot sem si želela in kar je bilo še dodatno več kot super, je bila tudi cena povsem sprejemljiva.


Spodnjima dvema obešalnikoma sem dodala viseči okvirček s sliko otrok, da ni dvoma, kam mora kdo obesiti svoja oblačila - in zadeva deluje.


Tako imamo sedaj novo steno, točno tako, kot sem si želela in še vedno sem vsakič zadovoljna, ko oblačila obesim na svoje unikatne obešalnike. :)

Res hvala, g. Rok.

Zadovoljna Maja

nedelja, 17. februar 2013

Za B

B je moja prijateljica, bivša soseda, oseba, ki prekipeva od energije, prava borka. Oseba, ki jo je lepo imeti ob sebi. Pred par dnevi je praznovala svoj 40+ rojstni dan in morala sem ji narediti nekaj osebnega, nekaj kar bo samo njeno. Ker prisega na eleganco črno bele kombinacije, je nastala...


 ... majhna toaletka, taka za ličila in druge malenkosti, ki jo lahko nosiš v torbici. Naredila sem jo po navodilih na blogu Noodlehead, ki so zelo jasna. In hurej za mene, končno znam všiti zadrgo tako, da je na koncu zunaj in ne skrita v notranjosti. :)

Želim vam čudovit teden,

Maja

sreda, 13. februar 2013

Vila, metuljčica ali kepica sladoleda?

Moji moški so bili vsi po vrsti navdušeni nad mojim frfotavim krilcem. Hudo jih je matralo, kaj bo na koncu nastalo in tri tedne hodili okoli njega kot mačke okoli vrele kaše in ugibali, kakšna šema bom.


Mami, boš baletka? Princeska? Vila? Kepica sladoleda? Priznam, da mi je bila ta zadnja ideja hudo všeč in jo morda še kdaj uporabim. No, na koncu sem bila nekaj med vilo in metuljčico. Pa saj niti ni važno. Priznam, da sem maksimalno uživala v tem frfotavem krilcu in izživela skrite sanje skoraj vsake punčke.

Starejši je bil netopirček. Kostum pa sem mu sešila po zelo enostavnih navodilih, ki sem jih našla na blogu Dana made it.


Mlajši je bil vitez. Kostum sem zelo poceni kupila, ščit in meč pa sta nastala doma.


Jp, bilo je fino in otroka sem naslednji dan komaj prepričala, da res ne moreta še za en dan v šolo in vrtec kot šemi. No, vsaj z bonbončki, ki sta jih nabrala, se bosta lahko še nekaj časa sladkala.

Popustni pozdrav,
Maja

nedelja, 27. januar 2013

Ščit za viteza - navodila za izdelavo

Mlajši si je zaželel, da bi bil za pusta vitez. Ker mi je uspelo kostum dobiti za manj kot 5€ res nisem nameravala komplicirati. Ker pravi vitez ne more biti brez meča in sablje, sem v dobro založeni trgovini s pustnimi kostumi pobrskala tudi za slednjima in ostala praznih rok. Kot prvo, noben meč in ščit nista bila viteška, kot drugo so bili po mojem mnenju čisto preveč nevarni za štiriletnika in tretjič - tudi cena ni bila ravno prijazna.


Pa smo se odločili, da poskusimo sami in nad rezultatom smo navdušeni. Meč in ščit sta res čvrsta, izgledata kot prava a nista nevarna. In kar je najlepše - stala me nista niti evra, saj sta iz kartona, za izdelavo pa sem uporabila samo materiale iz domače zaloge. :)

Takole smo naredili ščit za našega malega viteza.

1 korak: Iz kartona sem izrezala 2 obliki kot na sliki - velikost prilagodite otroku (ali odraslemu). Ker smo karton zapognili je pomembno, da se zapogiba navpično.



2. korak. Na zadnjo stran enega kosa sem najprej s spenjačem pripela prečni kartonasti trak, tako, da se je karton malce upognil in smo dobili pravo obliko za ščit. Nato sem s spenjačem pripela še dva trakova, ki služita za to, da se ščit drži in otrok lahko komot čeznju da roko.


 3. korak: Ščit obrnemo okoli in na sprednjo stran prilepimo drugi kos - jaz sem prilepila kar z vročo pištolo in super drži. Na sprednjo stran smo nato nalepili krogce iz gume, ki sem jih imela na zalogi.


 4. korak: Otroka sta ščit nato prebarvala z obeh strani s srebrno akrilno barvo.


 5. korak: Narisali smo še križ, ker je bila to želja novega lastnika in ščit je narejen. :)


 No, mi smo naredili potem še meč, s tem, da so v notranjosti še tri plasti, da je res čvrst, držalo pa smo ovili s črnim usnjem.


 Sedaj nam ostane le še, da mali vitez pričaka pust, ki je še takooooo daleč.


Je tudi vam uspelo kaj ustvariti ta vikend?

Viteški pozdrav,
Maja

torek, 22. januar 2013

Tutu krilo iz tila brez šivanja - navodila za izdelavo

Glede na to, da bo pust letos zelo kmalu, že 9. februarja in ne bi rada tako kot lani zadnji hip šivala in kombinirala, smo se letos zadeve lotili bolj resno. Odločila sem se tudi, da je čas, da tudi sama dobim novo pustno masko, da bom lahko dostojno spremljala otroka.


Osnova za moj kostum predstavlja krilo iz tila, široko, frfotavo, punčkasto. Ne vem zakaj, se mi je letos tako prikupila roza barva, ki je do 30 leta sploh nisem marala. Hmmm ... morda mi gre že malo na otročje.

Ker je izdelava tako zelo preprosta, hitra in ne vključuje šivanja, bi z vami rada delila navodila, saj so taka krilca super izhodišče za marsikatero pustno masko, tako za majhne kot za velike punce. Pa začnimo. :)

Za izdelavo tega krila sem potrebovala 4m tila (po en meter vsake barve). Kombinirala sem štiri barve, čeprav priporočam, za večji efekt, da vzamete bolj močno kontrastne barve, da bodo na koncu res prišle do izraza. Potrebujete tudi širšo elastiko. Dolga naj bo toliko, da komot pridete okoli pasu in še vsaj 20 cm več, da boste lahko lepo zaključili.


Til sem narezala na cca. 10 - 12 cm široke trakove, dolgi morajo biti dve dolžini vašega krila. Naredila sem kupčke - po  4 različne barve skupaj.


En kupček trakov (4 različne barve tila) sem prepognila na polovici in čez položila elastiko.


 Spodnja kraka sem zavila navzgor čez elastiko in nato čez luknjo:


ter zategnila.


Vajo sem ponovila  z vsemi trakovi.


Elastiko na konco zašijemo skupaj in trakove lepo razporedimo. Krilce lahko tudi še oblikujemo, nanj nalepimo oblike iz filca, bleščice ali dodamo pisane trakove. Tukaj lahko domišljiji povsem pustite svojo pot. Moje še čaka, da ga "opedenam".

In kaj bom za pusta? Hehe, to pa še ne izdam. Vam pokažem takrat.

Veliko veselja z izdelavo pustnih mask vam želim in mislim, da ne bo nič narobe, če si za ogrevanje zraven privoščimo že kakšen krof.

Tudi vi že kaj razmišljate o letošnjem pustu?

Maja

p.s. Glede na to, da sem si sama že napolnila zalogo vam lahko zaupam, da si lahko v Kilometru do sobote s kuponom, ki si ga sprintate na njihovi Facebook strani kupite til po nižji ceni.


Še več idej za ustvarjanje

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...