torek, 28. december 2010

Mini lutkovna predstava v dobri urici


Za Božič se vedno dobimo pri mojih starših na kosilu. Tega druženja se vedno zelo veselim. Letos sem želela za otroke, štiri fante stare od 2,5 do 6 let, pripraviti kratko lutkovno igrico. Idejo sem ves čas premlevala v glavi, časa pa ni bilo. Štiri ure pred odhodom na pozno Božično kosilo, ko je mlajši spal, pa je tik pred zdajci le zaživelo mini gledališče za naprstne lutke.


Gledališče je narejeno iz recikliranega kartona, v katerem je bilo eko vabilo na lutkovno predstavo v moji službi. Postavila sem ga na vrh naslonjala dveh stolov in spodaj zakrila z rjuho  Naprstne lutke iz papirja sem našla na strani FamilyFun, kjer jih le sprintate in izrežete. Ježka sem dodala sama. Pravljico sem sestavila iz pesmic, ki jih otroci poznajo in radi prepevajo. Šla je nekako takole:

V gozdu v rumeni hiški živi zajček Dolgoušček, ki pridno pripravlja ozimnico in si med pripravljanjem prepeva pesmico Sem zajček dolgoušček (no malo sem jo priredila in skrajšala, da je pasala v kontekst). Ko konča, bi rad okrasil še smrečico na jasi, a za to potrebuje pomoč. Pokliče prijatelja Ježka, ki pa mu ne more pomagati, ker sam še ni vsega pripravil za zimo. Zajček mu pomaga, veseli ježek pa zapoje Sem ježek, ki teka, teka. Ker je za okrasitev smrečice potem že prepozno, se zmenita za naslednji dan.
  

Naslednjega dne pa zajček sreča veverico, ki tudi hiti po zadnjih opravkih in pomaga še njej spraviti lešnike v brlog, vesela veverica pa zapoje Sem urna veverica... 
Ko imajo vsi prijatelji vse pripravljeno za zimo in želijo okrasiti še smrečico, ugotovijo, da so premajhni in zato prosijo otroke, da jim pomagajo. Vsak otrok je dobil en pisan trakec, ki so jih obesili na smrekico. Pri tem so z neba že pričele padati prve snežinke in preden so se prijatelji skrili na toplo, so zapeli še pesmico Zima je prišla.

Bila sem res presenečena, kako so otroci sodelovali, peli in poslušali. Kako malo je včasih treba. 

Maja

petek, 24. december 2010

Pogled skozi otroške oči

Zadnji paketek iz advetnega koledarčka bo odvit danes zvečer. Že zavita darilca čakajo skrita v kleti, da jih male ročice slučajno ne najdejo prehitro. Vse je postorjeno in ostane nam le, da zvečer skupaj skuhamo večerjo, prižgemo svečke, zavrtimo glasbo in uživamo v tem, da smo skupaj. Lepo je imeti otroke, ker ko mi uspe pogledati skozi njihove oči, tudi sama spet postanem otrok, polna veselega pričakovanja.

Današnja naloga iz adventnega koledarčka je bila, da skupaj pripravimo in okrasimo mizo, za slavnostno večerjo. Pri tem bomo uporabili tudi nekaj umetnij, ki so nastale pri oblikovanju okraskov iz slanega testa. Toplo priporočam za ustvarjanje z malimi nadebudneži, saj je material povsem naraven, tako da se nič ne sekiram, če ga slučajno kaj konča v ustih, masa pa zelo mehka in prijetna za oblikovanje, tako da z njo brez težav ustvarjajo tudi najmlajši otroci.

Recept je res preprost. Zmešate 2 šalici moke, šalico soli ter ¾ šalice vode, dobro pregnetete in to je to. Mi izdelke posušimo kar na radiatorju, lahko pa jih pri nizki temperature tudi v pečici. Letos smo maso obarvali z jedilnimi barvami, potem pa kombnirali. Lahko pa jih pobarvate kasneje.

Maj se je spomnil posrečenih veselih smrekic, ki so jih danes dobile za darilo vzgojiteljice in učiteljice. Prav to je razlog, zakaj rada ustvarjam z otroci, ki me vedno presenetijo s svojimi svežimi idejami, če jim pustiš, da jih domišljija popelje svojo pot. Iz istega razloga ne maram preveč usmerjenega ustvarjanja z otroci, kjer morajo stvari narediti po točno določenih navodilih in čisto nič drugače in so vsi izdelki na koncu nekako enaki.

Malo prostora za kreativnost mora vedno ostati, tudi če to pomeni, da je med 14 vevericami, ki smo jih deleli na Črtovem decembrskem druženju v vrtcu, njegova edina prebarvana v črno in ima ogromne bele oči in usta. Točno taka je, kot si jo je zamislil on, kot jo je bil on sposeben narediti in prav zato najbolj unikatna.

Želim vam, da preživite res lepe praznike, v krogu prijateljev, družine oziroma točno tako, kot si sami želite. Predvsem pa vam želim, da bi uspeli vsaj za hip spet na svet pogledati čez čarobne otroške oči.

Maja

ponedeljek, 20. december 2010

Decembrčica

Pri nas je december res pester, tudi kar se tiče rojstnih dni. Danes praznuje mala princeska Sara in to svoj tretji rojstni dan. Ker smo sosedje in sta s Črtom samo pol leta narazen, se imata zelo rada, ceprav znajo biti punce malo muhaste, kot ugotavljata moja fanta :)

Sara ima starejšega bratca, ki ga želi v vsem oponašati in se zato prav dobro znajde v fantovski družbi. Hkrati ostaja prava punčka, ki ima rada špangice, punčke... In ker nimam doma nobene punce, je moja punčkasta plat z velikim veseljem zašila nekaj bolj punčkastega zanjo: rumeno pikasto torbico z rdečim cvetom. Saj punce ne moremo brez torbic, ali ne? In ker je mala Sara kolikor vem še nima, jo bo dobila danes.


Sem pa letost res čisto fascinirana nad pikicami in se jih nikakor ne morem naveličati. Ko sem zadnjič tekla v Kilometer še po pol metra rdečega pikastega blaga, ki ga je zmanjkalo za žakelčke, so me tam pričakali še moder, rumen, zelen in roza pikast bombažek, da ne omenjam, da so imeli v isti barvi še drobno rožastega. Ni težko uganiti, da sem prišla domov spet s celo vrečo pikic :)

Ker večino časa skušam ustvariti izdelke, ki bi navdušili majhne fantke, je bila tale sprememba zelo zabavna. Se tudi vam zdi, da je lažje ustvariti nekaj bolj punčkastega kot fantovskega?

Pikast pozdravček,

Maja

četrtek, 16. december 2010

Decembrčki ali vse o vesoljski zabavi

Če ste rojeni konec novembra ali decembra veste, da je to zelo nehvaležen čas za praznovanje rojstnega dne. Celo leto ne dobiš nič, potem pa vse na kupu: rojstni dan, Miklavž, Božiček... Prav zaradi tega se vsako leto še toliko bolj potrudim, da je praznovanje Majevega rojstnega dne nekaj posebnega. Pa saj to niti ni tako težko, ko se ga takooo veseli, da je letos že en mesec prej začel odštevati dneve do rojastnega dne:)


Teme praznovanja ni bilo težko izbrati, ker je trenutno navdušen nad vesoljem. Imeli smo torej vesoljsko zabavo. Morda ideje pridejo prav še komu:

1. Naredila sem mu posebno vesoljsko majico, na kateri je astronavt Maj.


2. Pripravila paketke za v šolo, napolnjene z "vesoljskimi" sladkarijami in zvezdicami, ki svetijo v temi.


3. Okrasila stanovanje z veliiiikimi srebrnimi zvezdami (kartonaste zvezde sva oblekla v alu folijo) ter po celem stanovanju obesila novoletne lučke (so sosedje prijazno posodili tudi svoje), prave luči pa ugasnila. Na TV-ju smo predvajali posnetke vesolja in vesoljkih poletov, ki so si jih otroci z veseljem pogledali.

4. Skupaj sva naredila vesoljska vabila.


5. Pripravili smo vesoljske igre:
  • rakete iz papirja, ki se jih okrasi
  • tekmovanje, čigava raketa dlje leti
  • ciljanje zvezd s kuglicami iz alu folije (meteoriti), ki so bile vredne različno število točk
  • vožnja na kometu, ki je bil vedno manjši (enako kot se igra igra s stoli in glasbo in vsakič zmanjka en stol)
  • pazi črnja luknja (pihanje vate čez vesolje in pri tem se pazi, da ne pade v luknjo)
Igre smo igrali do polovice, potem pa je bil slavljenec malo razočaran, ker ni v nobeni zmagal in smo se odločili, da se bodo raje sami igrali naprej.

6. Torta - luna z astronavti. Zelo preprosta, največji izziv je bilo dobiti majhne plastične modelčke astronavtov, vozila... Imela sem srečo in v Baby centru v BTC-ju le našla edini kompletek. Okoli torte sem postavila vesolje, pred svečkami pa smo na njej še prižgali raketo, ki je v cel koncept res dobro pasala. Sta bili pa torti dve, ena za praznovanje s prijateljčki, druga za družinsko rajanje. Ena je imela na vrhu tičino maso, druga bolj na hitro narejena pa kar smetano. Malo mi je žal, ker sem uspela ta boljše slike torte nekako povozit, no, za idejo komu bo pa že.



Tako in sedaj imamo doma ponosnega šestletnika, ki že razmišlja o tem, kaj bo drugo leto ;)

Vesoljski pozdrav,

Maja

sobota, 11. december 2010

Za tiste, ki radi ustvarjate z najmlajšimi

Danes smo imeli po adventnem koledarčku predvideno izdelavo snežaka in smrekce. Pri tem smo se tako zabavali, da enostavno moram deliti rezulate z vami. Morda komu pride še prav.

Kot mnogi že veste, imam dva fantka, stara 2,5 in svežih 6 let. Mlajši bi vse rad počel točno tako kot starejši. "Jaz tudi" so njegove najbolj priljubljene besede. To pa zna biti tudi težava. Zato se pri skupnem ustvarjanju skušam držati pravila, da delamo isto stvar, s tem da je starejši povsem samostojen ali pa potrebuje čisto malo pomoči, z mlajšim pa delava skupaj, tako da sam lahko naredi čim več.

Idejo za snežaka in smrekici sem dobila v trgovini z ustvarjalnim materialom, kjer so imeli razstavljenih nekaj vzorčkov smrekic in snežakov.

Za izdelavo smo potrebovali na otroka po eno stiroporno smrekico, siroporne krogle treh različnih velikosti, lončen lonček, vejice iz grma, učke, gumba iz stare pižame, cofke za nos in kapo, kos filca za šal, umeten sneg, bucke z veliko glavo, ostanki perlic ter zobotrebci za povezovanje delov pri snežaku.

Smrekci smo najprej celi premazali z mekol lepilom in nato posuli z umetnim snegom. Medtem ko sta se sušili, smo naredili snežaka. Manjšo kuglico smo dali na pol in prebarvali iz česar so nastale noge. Te smo z zobotrebci pritrdili k telesu. Z drugim zobotrebcem smo pritrdili glavo na telo, dodali lonček, učke, nosek, šal in gumbke. Medtem se je smrekica posušila in nanjo smo nabadali bucke, na katere smo pred tem nanizali barvaste perlice. Prav presenečena sem bila, kako je 2,5 letnik to brez problema obvladal in se ni niti enkrat zbodel. No, kontrola je seveda bila ves čas 100%. Na koncu sta dobila idejo, da bi uporabila še preostale stiroporne kuglice in tako so smrekice dobile še vrhove.

Priznati moram, da mi je res všeč, kako sta nastali zelo različni smrekci, vsaka točno taka, kot je njen mali ustvarjalec želel.

Bil je lep, zabaven dan. Projekt je res tako enostaven. Če imate doma male, ustvarjalne nadebudneže, se ga le lotite, ne bo vam žal.

Maja

sreda, 08. december 2010

Eko, bio, družinska novoletna darilca

Letos me je teta Valda, teta mojega dragega, povabila k sodelovanju, da skupaj narediva novoletna darilca. Ker se vsako leto za 1.1. ali 2.1. dobi cela njihova žlahta pri njih in sem vedno v dilemi, kakšne majhne pozornosti pripraviti, je bil predlog zelo dobrodošel.

Dogovor je bil, da ona prispeva material, jaz vse skupaj spakiram. Doma narejen čaj iz številnih rožic in zelišč (res ga ni boljšega) ter posušena zelišča iz njenega bio vrta so bila izhodišče. Potem se je ideji priključila še mama mojega dragega, ki dela odlične marmelade, čežane in še mnogo tega.

Čeprav sem imela dovolj časa, se tega projekta nekako nisem in nisem mogla lotiti. Ko se je le našlo nekaj časa in ideja, sem nujno potrebovala tanek bombaž in sicer rdeč z belimi pikami ali obratno. Kot ponavadi sem med malico odbrzela v trgovinico Kilometer, kjer kupim večino blaga, katerih izdelke vam tu pokažem. Trgovinica mi je blizu, prodajalki vedno prijazni in pripravljeni pomagati, tudi če to pomeni pobrskati za zalogami zadaj in kar je najbolj pomembno, skoraj vedno najdem to kar rabim.

V bližini je še nekaj trgovinic z blagom in na začetku sem v vseh preverila, kaj imajo, sčasoma pa sem se tako razvadila, da najprej letim k njim. Pa da naredim malo reklame in ker me večkrat katera vpraša, kje sem dobila blago, sem povezavo dodala v desno kolono. Če jih poiščete na Facebooku, pa lahko spremljate tudi njihove novosti.

Spet sem imela srečo in dobila sem rdeče blago z drobnimi belimi pikami, ravno takega, kot sem si zamislila. Gotovo vam zveni znano, da imate v glavi živo predstavo kako bo izdelek izgledal, nimate pa za to potrebnega materiala, niti ne veste, ali ga boste lahko dobile, ampak mora pa biti nujno točno tak?

Zašila sem žakelčke za čaj, jih popestrila s fimo gumbki, personalizirala vrečke, naredila nalepke ter kapice za marmeladke, zelišča, čežance... Vse skupaj sem povezala z rdečo nitjo - srečo. Na vrečki so verzi o sreči v njej pa ključne setavine, da si srečo naredijo sami: čaj ljubezni, peteršiljček zdravja, marmelada veselja, čežanca zadovoljstva...

Večina daril je narejena in deloma že pri soustvarjalkah, le malo premalo blaga sem vzela, tako da bo nujno treba še po kakšnega pol metra, da končam še svoje paketke. Skupaj jih bo nastalo 12.

Priznam, malo Valdinega čaja sem obdržala zase, ker je to res najbolj noro dober čaj. Si ga grem kar takoj pripravit :)

Maja

torek, 07. december 2010

Darilci dobita...

Naj se vam najprej zahvalim za vse lepe besede, misli, ki ste mi jih pustile pod prejšnjo objavo. Res ste mi polepšale dneve in z veseljem jih bom prebrala spet in spet, saj so tako polni pozitivne energije. Res ena VELIKA hvala vsaki od vas.

Darilci sta žal tokrat samo dve, čeprav bi si jih vse zaslužile. Včerajšnje žrebanje je preprečila višja sila. Zato pa sedaj zares.



Prvo darilce dobi:

TANJA, ki mi je napisala

Iskrene čestitke ob obletnici. Kateri je lepši? Moram res povedati, to je ja tako težko ko sta oba tako lepa. Pa naj bo pikasti kot moje pege.

Aja prva sem - to ni dobro, prvi nikoli ne zadanejo ;-)

No, Tanja, pa tudi prvi kdaj zadanejo :) Pikast kot tvoje pegice je tvoj. Iskrene čestitke!

Drugo darilce pa bo odšlo:


h KRISTINI, ki pravi:

Ooooo, še ena blogerka, ki obarja. Čestitke za drugo obletnico! Še veliko lepih in ustvarjalnih trenutkov ti želim.

Tele žakljčke sem tudi že sama opazila pri Timotei, ampak se še nisem lotila njihove izdelave. Hmmm, težko bi rekla kateri mi je bolj všeč, morda pikast.

Kristina hvala. Pikasti kompletek je šel prvo nagrajenki, upam pa, da boš tudi črtastega vesela.

Tanja in Kristina, mi na mail pošljete naslov, kam vama pošljem darilci?

Še enkrat hvala vsem in naj bo tudi vaš dan tako lep, kot ste ga naredile meni.

Maja

petek, 03. december 2010

Praznujem in obdarujem

Še trikrat grem spat in moj blogec bo praznoval svoj drugi rojstni dan :)

Za nama sta dve čudoviti leti in nehote ste postali del mojega življenja. Hvala vsem, ki se ustavite na mojem blogu, mi napišete lepe besede in mi tako daste energijo, ideje, nasvete za moje ustvarjenje. Rada vas imam, čeprav vas večine v živo še nisem videla, pa ste vseeno postali del mojega življenja in vas imam za svoje prijatelje.



Ob tej svečani priložnosti podarjam dve darilci. Žakelček iz blaga, ki ga lahko obrnete na obe strani (navodila zanj lahko najdete na blogu Timotei) in nekaj ustvarjalnega materiala, da žakelček ne bo čisto prazen.

Vse kar je potrebno narediti je, da pustite komentar z lepo mislijo pod to objavo. Dopišite tudi, katera kombinacija vam je lepša, pikasta ali črtasta. Tako bo prva izžrebana dobila prav tisto kombinacijo, ki ji je bolj pisana na kožo. Žrebanje bo v ponedeljek 6. decembra popoldne, tako da imate čas do 12 ure istega dne.

Še enkrat hvala, ker ste del mojega sveta. In srečno!

Maja

sreda, 01. december 2010

Moj prvi adventni koledarček

Lansko leto me je kolegica Maja, mamica treh malih nadebudnežev, čisto navdušila nad idejo adventnega koledarčka, ki ga pripravlja za svoje tamale. Lani je bilo že prepozno, vendar sem idejo celo leto nosila s seboj in sedaj je končno zaživela.


Projekt je bil zelo družinsko obarvan. Leseno smrečico je po mojih navodilih naredil nono, moja mama je pomagala zbirati škatlice, prijateljice pa so prijazno delile z menoj ideje. Hvala vam vsem!


In kaj bomo delali decembra? Posadili pšenico, naredili piknik v dnevni sobi, čajanko, pekli piškote in preste, si naredili domači kino, brali pravljice, gledali lučke, krasili smrečico in stanovanje in veeeeliiiiko ustvarjali. Pa še kaj se bo našlo.


Prvo škatlico smo odprli včeraj zvečer in danes bomo zbrali igrače, ki jih ne potrebujeta več, jutri pa jih nesem v službo, kjer jih zbirajo za študentske družine.

Obeta se nam zabaven, pester december in danes se je tudi uradno začel.

Zasnežen decembrski pozdrav vsem,

Maja

nedelja, 28. november 2010

Da kovačeva kobila ne bo bosa

Rada šivam otroške predpasničke. Amapk, mi je res nerodno priznati, da glede na to, koliko sem jih naredila, da sta moja tamala dva svoje že dolgo nazaj prerasla, pa še kar nimata novih. V planu jih imam že od pomladi... Ker se bliža veseli december, peka piškotov in še česa, je bil sedaj res skrajni čas, da neham prelagati in se lotim.

Tako je nastal manjši za Črta

in en večji za Maja.

Hrbtna stran je cela v svetlejši modri barvi. Dobita ga kot presenečenje, ko bomo prvič pekli piškotke. In to bo kar kmalu :)

Z novim fotoaparatom se še spoznavava in mi še ni uspelo vsega pogruntati. Temne črte in trakovi so v resnici zelo temno modre barve in ne črne.

Se tudi ve že veselite opojnega vonja po piškotih, lučk in vsesplošnega direndaja? Jaz se, čeprav priznam, da bi mi kakšen dodaten teden še kako prav prišel.

Maja

četrtek, 25. november 2010

Totalno smešen šal

Črt je resnično navdušen nad mojim šalom iz bunkaste volne. Vzame ga, ga podrgne po ličkih in gode, kako mehak je.


Ko sem se odločila, da tudi njemu spletem enega iz te iste volne, sem sumila, da bo izpadlo preveč punčkasto. In res je bilo. Pa sem ga prekvačkala s črno volno. Ok, bilo je bolje. Ampak, kaj ko bi ... rada imam projekte, kjer se mi niti približno ne sanja, kje bom končala. Malo šivanja, barvanja in cofkanja kasneje, je nastal šal gosenica.


Še sreča, da jo bom pri 2,5 letniku verjetno celo odnesla z navdušenjem. Si pa kar predstavljam izraz starejšega, ko ga bo zagledal :) Res prehitro zrastejo.

Maja

sobota, 20. november 2010

Doooolg šal

Vedno sem imela rada reeees dolge, mehke, pisane šale. Nisem jih imela veliko, sem si jih pa vedno želela. Ko sem si ga letos naredila iz bunkaste volne in sta bila oba tamaladva navdušena, sem se odločila, da ju spletem tudi zanju.

Priznam, res prijetno se je zvečer zaviti v deko na kavču, zraven pripraviti dišeč čaj, si v miru pogledati kakšno nadaljevanko na televiziji, med prsti pa polzi mehka, topla volna.


Prvi Majev je dokončan. V bolj moških barvah, kar je skoraj šestlentniku zelo pomembno, popestrila pa sem ga še z netopirčkom, ki so mu zelo všeč. Je pa motiv našit naknadno, tako da ga lahko kasneje tudi odstranimo ali zamenjamo, če bo sila.

Darilce bo prinesel verjetno Božiček, če ga ne bo prehitel Miklavž. Odvisno od tega, kako hitro dokončam še drugega. Se veseli december kar prehitro bliža, idej pa še toliko.

Ste imele tudi ve kot otroci kakšen kos oblačila, ki vam je bil še posebno ljub?

Bodite lepo,

Maja

torek, 16. november 2010

Razposajeni snežaki

Vsaka stvar je za nekaj dobra, tudi to, da naju je z Majem hkrati ulovila manjša virozica. Ker sva skupaj doma, sva sedaj ko se že bolje počutiva, čas dobro izkoristila. Lotila sva se novoletnih voščilnic.

Prvih osem je za njegovo babico, ki se je prijazno odločila za sodelovanje v najinem projektu. Idejo mi je dal Maj sam. Pogovarjala sva se o tem, da ni vsem otrokom na svetu tako lepo kot njemu. Težko je odgovoriti skoraj šestletniku, zakaj se revščina in izkoriščanje otrok dogaja, zakaj se tega ne da rešiti, preprečiti... V pozitivnem duhu, da on lahko pomaga, je bil odločen, da bo sam zaslužil nekaj denar in jim ga poslal. Tako se je rodila ideja, da izkoristiva to kar znava, da narediva lepe izdelke, jih "prodava" in zbrane evrčke pošljeva tja, kjer jih zelo potrebujejo.

Tako so nastajali raznorazni snežaki. Zaljubljeni...

zabavni,

spogledljivi,
navdušeni,
nasmejani in zadovoljni,
in vsi po vrsti pisani.

Tole zadnjo slikico je Maj narisal na večji papir, potem sva jo poskenirala in nekajkrat uporabila. Malo barvanja, malo rezanja in nastala je res lepa druščina.

Potrudila sva se tudi z notranjostjo in malce popestrila kuverte.

Prvi del projekta je tako zaključen. Upam le, da bo še naprej s takim navdušenjem nadaljeval.

Maja

ponedeljek, 08. november 2010

Spet nazaj

Pravzaprav nisem šla daleč, le moj zvesti fotoaparat je po kar nekaj letih uporabe dokončno klonil in to ravno med našimi jesenskimi počitnicami, ki so bile v resnici zelo zimske. Deset centimetrov snega v Kranjski gori je bilo dovolj za snežake, kepanje, sankanje in celo čisto pravi iglu.


Po težki odločitvi sem sedaj ponosna lastnica novega Canona power shot SX 210 IS, ki je prava mala igračka. Zgornja slika je nastala zvečer, na kuhinjski mizi brez uporabe fleša ali obdelave slike. Kar zadovoljna.

Drugače pa se počasi tudi pri nas "pripravljamo" na veseli december. Iz ostankov flisa je nastalo nekaj okraskov. Ali bodo popestrili naš dom ali darila, se še nisem odločila.

Če sem lahko malo radovedna. Katere fotoaparate pa ve uporabljate, kaj vam je pri njih pomembno?

Bodite lepo,
Maja

sreda, 20. oktober 2010

Kravica Katka gre v vesolje - ali iz majhnega raste veliko

Ja, doma imamo prvošolčka. Čeprav se imamo namen čez eno leto seliti, smo se po tehtnem razmisleku le odločili, da je prav, da ima prvošolček bolj šolarsko sobico, da se lahko umakne pred zelo radovednim bratcem in kaj v miru ustvari. Majcena sobica, ki jo lahko pogledate v starejši objavi, je tako dobila stilsko preobrazbo.


Želje stranke so bile: dvignjena posteljica (to si zelo želi že od tretjega leta), moder udoben stol in da kravica Katka ostane na steni. Želje mame pa, da ima več predalčkov, da bo lažje ohranjal red v sobici in "problematične" stvari skril pred radovednimi ročicami dvoletnika, ter veliiko mizo, za katero bo lahko pisal, risal, pač počel, kar si bo želel. In da bi ostalo še kaj prostora za igro.

Obstoječi postelji smo dokupili noge, dodali mizo in omarico pod njo, vse s sistema Flexa. Predalčki in poličke pod posteljo, so iz Ikeje.


Obdržali smo obešanke iz blaga za knjige, le malo drugače smo jih postavili.



Najbolj vesel pa je bil svoje nove vesoljske mize. Kupila sem res poceni enobarvno lučko in jo pobarvala.


Pod folijo na mizi sem zataknila čudovite barvne fotografije vesolja. Dodala sem še globus, ki ima v notranjosti lučko.



Na zadnjo stran stola, ki je bila čisto preveč dolgočasna sem v stilu zvezd narisala veliko zvezdo in čez dodala njegovo ime.


Na steno sem prilepila še dve pobarvani modri leseni ščipalki, na kateri sem obesila dve pomembni sliki. Prva ga spominja na njegovo veliko strast plezanje, druga pa na dan, ko je na naše veliko presenečenje preplaval neverjetno razdaljo na morju, ki je bila pogoj za nakup plavutk.

Ni lepšega kot velik objem, poljubček v zahvalo, iskreno veselje, da tako lepe sobice še ni videl :) Srečen otrok, presrečna mama ;)

Maja

sreda, 13. oktober 2010

Sonce za 14 sončkov ali moja čisto prva delavnica

Izgleda, da se je med vzgojiteljicami v vrtcu že razvedelo, da rada ustvarjam in nova Črtova vzgojiteljica ni dolgo čakala, da me poprosi za sodelovanje. Skupina je kljub menjavi obdržala ime sončkov. Veliiiiko sonce, ki bi jih vsak dan pozdravljalo iz stene, bi bilo čudovito. Zakaj pa ne.

Ampak to še ni bilo vse. Ali bi lahko sešila kar pred otroci, da bi videli to čudo v nastajanju. Moje prvo povabilo na delavnico ;)

Ker bi trajalo predolgo, da bi vse naredila v vrtcu, sem se odločila, da podloženo sonce sešijem doma, v vrtcu pa skupaj dodamo še učke, nos, usta in lička. Potrpežljivost dveletnikov pač ne gre za precenjevati in šivanje navsezadnje spet ni tako zanimivo, ko lahko bolj ali manj le gledajo, nemirne ročice pa morajo mirovati.

V slabi uri je sonce zaživelo po natančnih navodilih vzgojiteljic, kakšen obrazek želijo. Hišnik ga je obesil na steno, v naslednjih dneh pa se sončku, ki meri cel meter, pridružijo še slike 14-ih malih sončkov.

Slika je žal bolj slaba, posneta na hitro in ob slabi svetlobi, a vseeno upam, da kakšen žarek posveti tudi do vas.

Maja

ponedeljek, 04. oktober 2010

Nekaj najljubših reči

Živa, topla, rumena barva, mehki medvedki in žogice vseh velikosti in barv. To so tri izmed Črtovih najljubših stvari. Ker sva septembra začela hoditi na gibalne urice k palčkom malčkom, se je pojavila potreba, po manjšem ruzaku/vrečki, kamor bi Črt spravil supergice in sok. Opažam, da so drugorojenci pogosto zapostavljeni, ker vse dobijo od starejših. Zato še z večjim veseljm zašijem tudi kaj posebno zanj, saj je veselje ob takih darilcih res neprecenljivo.


Upam, da bo sedaj s še večjim veseljm hodil na te urice, kjer se fino nateka, napleza, nakotali in naskače, da potem samo še v posteljo pade ;)

Usklajevanje vseh obveznosti, ki jih je prineslo prvo šolsko leto, aktivnosti, ki so prišle zraven, je še vedno izziv in časa za ustavrjanje zaenkrat skoraj ni. Se tolažim, da še malo, pa se bomo navadili novega ritma in bo vse lažje.

Zato bi se na tem mestu samo zahvalila Simoni in Ivanjščici za nagrado, ki sta mi jo podarili. Nisem se uspela zahvaliti niti Andreji, ki me je pozvala naj napišem deset najljubših stvari. Sem v mislih sestavljala seznam, ki pa ni prišel do vas. Na njem bi se našli moji čmrlčki, poletni večeri, ki tako sladko dišijo, morje v vseh oblikah, plavanje, pogled iz visokih hribov, čokolada, čeprav bi se je rada odvadila, dobra knjigo na kavču, barve, ki jih zna skombinirati le narava, drdranja mojega šivalnega stroja in sončni žarki na mojih licih. Komaj uspem malo preleteti, kaj vse čudovitega ste ustvarile, za komentarje in kaj več pa mi žal zmanjkuje časa. Pa saj bo kmalu bolje.

Bodite lepo in še naprej ustvarjajte prekrasne izdelke,

Maja

sreda, 22. september 2010

Torba za na plažo

Kadar izdelujem darilo za poznane osebe, ki so mi posebaj blizu, imam še dodatno tremo. Po prvem pogledu namreč vem, ali sem z izdelkom zadela v polno ali ne, vidim, ali je izdelek potem res v uporabi, ali pa nabira prah. Da bi bila trema še večja, je bila torba za plažo darilo za mojo mami.

Ko sem jo na morju povprašala ali ima kakšno željo za rojstni dan, si je zaželela unikatno torbo za plažo, v kateri bi bil prostor za eno brisačo, knjigo in kakšno vodo, v notranjosti pa še skrit predalček za ključe in denar. Pa da bi bila lepa. Hja, kot da ji bom sešila grdo ;)

Najprej sem kupila drugo blago in ko sem šla po nekaj dodatkov zagledam tega, črtastega, še zadnji ostanek. V trenutku sem vedela, da je to to in plan je bil zadnji trenutek spremenjen.

Po dooolgem razmišljanju je nastala borša z naramnicama. Spredaj ima velik žep za knjigo in žepek na žepku za kaj manjšega. Moja mami namreč obožuje žepke.

Pozabila nisem niti na skriti žepek v notranjosti.

Vrvici sem popestrila s fimo bunkicama. Zadrgo spredaj pa opremila v stilu srebrnih netkov.

Na koncu sem bila prav ponosna na izdelek in če mamici ne bi bil RES všeč, mislim, da bi ga kar nazaj domov odnesla. Na mojo srečo ali pa morda nesrečo, je bila mami nad boršo RES navdušena in bo romala z njo v Turčijo. Srečna mami, srečna jaz.

Mami, še enkrat vse najboljše za rosnih xx let in naj se ti torba dolgo lepo nosi.

Maja





nedelja, 19. september 2010

Leti, leti...

avijonček na Črtovih novih hlačah.


Stvar je naslednja. Prišel je čas, ko naj bi se naš mali korenjak poslovil od pleničk. Vsaj tako so prepričani v vrtcu. Ker dete zelo rado pije, to pomeni kar nekaj rezervnih hlač za vrtec in potem še za doma. S pranjem in sušenjem te porabe ne dohajam več, zato sem se odločila, da sešijem nekaj enostavnih hlač za rezervo in s tem tudi malce prihranim.


Ko sem se lotila, nekako ni moglo ostati samo pri "na hitro zašitih" planu. Prve poskusne spodaj so še bile v tem slogu, za druge zgoraj pa je bilo vse prej kot na hitro. Čeprav me je čakalo še kar nekaj stvari, ki sem jih obljubila in bi pravzaprav morala delati tiste, je bila izdelava teh hlač vseeno tako zabavna, da se nisem mogla upreti. Ker naj bi bilo v vrtcu vse podpisano, sem podpisala tudi hlače. Zgornje na žepek na zadnji strani.


In veste kaj, res so mi všeč! Če bolje pomislim, bi mu še ene ali dvoje prišle čisto prav ;)

Maja

Še več idej za ustvarjanje

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...