Sonce za 14 sončkov ali moja čisto prva delavnica

Izgleda, da se je med vzgojiteljicami v vrtcu že razvedelo, da rada ustvarjam in nova Črtova vzgojiteljica ni dolgo čakala, da me poprosi za sodelovanje. Skupina je kljub menjavi obdržala ime sončkov. Veliiiiko sonce, ki bi jih vsak dan pozdravljalo iz stene, bi bilo čudovito. Zakaj pa ne.

Ampak to še ni bilo vse. Ali bi lahko sešila kar pred otroci, da bi videli to čudo v nastajanju. Moje prvo povabilo na delavnico ;)

Ker bi trajalo predolgo, da bi vse naredila v vrtcu, sem se odločila, da podloženo sonce sešijem doma, v vrtcu pa skupaj dodamo še učke, nos, usta in lička. Potrpežljivost dveletnikov pač ne gre za precenjevati in šivanje navsezadnje spet ni tako zanimivo, ko lahko bolj ali manj le gledajo, nemirne ročice pa morajo mirovati.

V slabi uri je sonce zaživelo po natančnih navodilih vzgojiteljic, kakšen obrazek želijo. Hišnik ga je obesil na steno, v naslednjih dneh pa se sončku, ki meri cel meter, pridružijo še slike 14-ih malih sončkov.

Slika je žal bolj slaba, posneta na hitro in ob slabi svetlobi, a vseeno upam, da kakšen žarek posveti tudi do vas.

Maja