ponedeljek, 31. januar 2011

Puki in Puki

Če smo že doma cele dneve, ker se virusi kar nočejo posloviti od nas, ustvarjamo. Včasih mi že zmanjkuje idej, kako hkrati zaposliti dva nadebudneža, z različnimi sposobnostmi in interesi. V knjižnici sem si tako sposodila Imenitno knjigo za deževne dni (Angela Wilkes), v kateri je kar nekaj simpatičnih idej za ustvarjanje z najmlajšimi. Med njimi so tudi navodila s krojem za zelo preproste igrače iz cunj.  In tako sta nastala Muki in Muki, kot sta jih tamaladva poimenovala. Imena se je spomnil starejši, mlajši pa želi itak vse posnemati.


Včeraj popoldne smo tako skupaj sešili zajčka in medvedka, s tem da je starejši sam prerisal kroj, ga izrezal in potem medvedka napolnil. Ker polnila nisem imela, smo razrezali stare štumfke brez para in jih tako reciklirali. Mlajšemu je bilo bolj zanimivo sedenje na mojih kolenih in opazovanje šivalnega stroja, za polnjenje pa ni bil ravno potrpežljiv.

Starejši Maj me je prav presenetil, kako navdušen je bil nad medvedkom, celo spat je šel z njim. Prijetno presenečenje po duhcih, strašilih, raketah. Me je opomnilo, da je pravzaprav še vedno majhen fantek, čeprav to rad skriva.

Mlajši Črt je zajčka danes nesel v vrtec, kar ni bila najboljša ideja. Ste gledali Toy story 3 ? No, taka usoda je doletela zajčka, ki ima tako že prve bojne rane.

Sta mi pa dokazala, da jabolko ne pade daleč od drevesa. Med vsem blagom, ki ga imam na zalogi, sta oba izbrala pikice iz Kilometrove zaloge. Moja fanta :)

Torej, če kakšnega deževnega ali virusnega dne ne boste vedele, kako zaposliti otroke, toplo priporočam izdelavo res preprostih igračk iz blaga, tudi popolnim začetnikom za šivalnim strojem.

Lepo se imejte in ne vdajte se viruskom,

Maja

petek, 28. januar 2011

Kvačkanje na kavču II

Kvačke ne primem v roke ravno pogosto. Je pa to super zaposlitev za roke, kadar se mi res čisto nič ne da, bi le ležala zavita v toplo oddejo in gledala neumnosti po televiziji. Da imam malo manj slabo vest, takrat rada v roke primem kvačko, pletilke ali vezenje.

Lani je tako nastala pisana kapa, ki jo rada nosim. Ima le eno slabost, kot sem ugotovila. Je bolj modni dodatek in povsem odpove, ko zapiha prava Postojnska burja. Lahko še tako vlečem robove dol, ušesa ves čas silijo ven.



Ker mi je od lanske kape in Majevega šala ostalo še nekaj zaloge, ki jo je bilo potrebno pospraviti, je nastala še ena pisana kapa, tokrat taka, ki dobro skrije tudi ušesa. Brez rožice pa tudi tokrat ni šlo, čeprav se je dragi pošteno nasmejal kombinaciji. Trakca pri strani sta ravno dovolj dolga, da če je sila, ju lahko tudi staromodno zavežem pod brado, se skrijem v jakno in mraz mi ne bo prišel več do živega.

Kako malo je treba, pa me temperature zunaj in veter sploh ne motita več tako zelo, ko pa se lahko postavim z novo kapico :)

Bodite lepo in naj vam bo toplo, kjerkoli že ste.

Maja

ponedeljek, 24. januar 2011

Povštrček za malega korenjaka I

Rada imam povštrčke, saj so tako vsestransko uporabni. Že pred časom sem v Ikei kupila dve polnili, z namenom, da tamalima dvema sešijem povštrčka za v sobico, pa potem Božičku nekako ni uspelo. No, prvi za Črta je končno zaživel.


Za razliko od večjega Maja, ki ga avtomobilčki niso nikoli zanimali, je mlajši Črt navdušen nad vsem kar se vozi po kolesih. Zato motiva ni bilo težko izbrati. Pri tem sem se končno lotila zaloge pikic in rožic iz Kilometra, ki me matra že od decembra. Rožasto blago za avto je iz zaloga moje mame, s časa, ko sem bila še majhna. Kar nekaj zanimivih bombažkov iz tistega obdobja imam in res sem vesela, da jih je shranila.

Ker imajo v Carftalnici izziv Nekaj za moškega/ fantka/ dečka, bom tale povštček pokazala tudi tam.

Sedaj ga bom pa dobro skrila, da naredim še Majevega, da ne bo hude krvi :)

Bodite lepo,

Maja

torek, 18. januar 2011

Veliiika torba za nakupovanje

Moja priženjena teta Valda, ki dela tako super domače čaje, prisega na nakupovalno torbo za večkratno uporabo, ki jo je pred tremi leti dobila kot poslovno darilo. Ker se je njej tako ljubi torbi čas počasi iztekal in ker je ravno praznovala rojstni dan, sem ji eno sešila.


Po vseh oblikah, ki sem jih do sedaj preizkusila, ugotavljam, da ga ni čez klasiko. So zaobljene, nesimetrične torbe res bolj simpatične na pogled, imam pa vedno težavo, ker se steklenice in tetrapaki podirajo in nočejo stati pokonci. Zato tokrat povsem klasično a uporabno.


Da pa bo torba bolj unikatna, sem ji iz lesenih oblik naredila še manjši detalj za popestritev. Vse pride prav čez sedem let, bi se lahko reklo za ta del. Zato pa se  tako težko ločim od takih drobnarij, ker vedno ostaja, kaj pa če... Se tudi vam dogaja, da hranite, hranite, potem slučajno vržete stran in čez en teden rabite prav to?

Lepo se imejte,
Maja

petek, 14. januar 2011

Pisan mobile za novorojenčka

Nekajkrat na leto, za prav posebne priložnosti, se tudi sama lotim izdelave voščilnice. Rojstvo Zala, dolgo pričakovanega drugorojenca naših prijateljev, je zagotovo tak dogodek.

Ker se je Zal rodil v zelo kreativno družino, sem jim poleg voščilnice poslala še vse setavine za domač, unikaten mobile: leseni paličici, penaste perle, pisane majhne balončke in raznobarvne svilene trakove, da bodo lahko balončke privezali na paličici. Če jih bo sestrica še poslikala z alkoholnimi flumasti, bodo res nekaj posebnega.

 

Takšen mobile je tudi Maj naredil Črtu, ko je bil še dojenček in ta je prav navdušeno brcal in stegoval ročice proti njemu. Upam, da bo tudi Zal tako navdušen.
Ker tematika sovpada z 21 izzivom Craftalnice, ga pokažem še tam.
 Ne pozabite, da je vsak dan začetek nečesa novega, čudovitega. 

Maja

torek, 11. januar 2011

Iz Božičkove delavnice II

Jeseni, ko sem mami sešila torbo za na plažo, je ostalo še nekaj blaga, ki sem ga kot zadnji kos našla v Kilometru pod Emporiumom. Žal mi je, da ga takrat nisem vzela kar celega. Ker imamo majhno stanovanje, skušam biti racionalna pri novih nakupih, kar pa je dostikrat težko. Četudi si rečem, da rabim le tako in tako blago in v takšni velikosti, me rad premami še kakšen nenujen kos, zaloge pa rastejo. No, pa saj vsi ki radi ustvarjate verjetno poznate to zgodbo.

Ostanke tega modrega črtastega platna sem uporabila pri izdelavi novih predpasničkov za moja fanta in na koncu ga je ostalo še ravno dovolj, za majhno toaletko, ki bo lep kompletek k že sešiti torbi.


Poleti, ko smo bili skupaj na morju, si je mami zaželela tudi temno modro zapestnico, za katero pa takrat nisem imela ustreznega materiala. Tako ji je željo izpolnil Božiček.


Po daljšem času sem se lotila fimanja, ker perlic v željeni barvi nisem dobila. To ni ravno moje področje, a nekako sem se znašla. Zapestnica naj bi bila čisto preprosta, na elastičen laks, vendar nisem mogla iz svoje kože. Žica mi je namreč toliko lepša.

Sem pa izdelka res z veseljem delala, ker sta me popeljala nazaj na toplo, na morje. Še malo, pa bo, ali ne :)

Maja

sobota, 8. januar 2011

Iz Božičkove delavnice I

Naj vam najprej vsem zaželim vse najlepše v novem letu. Da bi našli veliko časa za stvari, ki so vam pomembne in da bi konec leta odkljukali vse novoletne resolucije, če ste si jih zapisali.

Po veselem, zelo ustvarjalnem decembru, sem potrebovala malo časa, da zadiham in ukrotim ustvarjalni nered, ki se je veselo razbohotil čez celo stanovanje.

Naj vam zato danes pokažem dve darilci, ki sta lastnike pričakali pod okrašeno smrekco.

Sestrici, sem poslikala ogledalce, kjer sem dodala slončka za srečo, saj prav to ji res iskreno želim v novem letu.


Kaj podariti svaku, mi je vsako leto največja uganka. Lansko leto je dobil unikaten zložljiv dežnik z logotipom podjetja. Letos pa sem mu poslikala majhno peresnico, vse v stilu podjetja. Notri sem dala še tri svinčnike v rdeči, črni in sivi barvi.

Lep začetek leta vam želim in še lepše nadaljevanje, 

Maja

Še več idej za ustvarjanje

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...