sreda, 28. januar 2009

Okvir za Črtovo pesmico

Da kreativni navdih nikoli ne počiva, je dokaz tale izdelek.



S tamalima dvema smo bili na počitnicah v Kranjski gori. Vse super in krasno, le spali smo v isti sobi. No spali je težka beseda. Maj je spal, jaz sem pa večino noči prenosila Črta, da ne bi zbudil Maja. In tako ene noči, okoli treh zjutraj, ko sem že eno uro hodila gor in dol po majhni sobici, ugotovim, da razmišljam v rimah! Jaz, ki sem totalni antitalent in še v življenju nisem napisala pesmi, če odštejem tisto v osnovni šoli. In tako sem, ko je Črt kooooončno zaspal, pesem kar v temi napisala na previjalno podlogo.

Gre pa takole:

Mojemu Črtu

Tri korake naprej,

tri korake nazaj.


Sredi noči,
samo jaz in ti,
ko čakam, da dih se ti umiri,

da te odložim

in tudi sama zaspim.


Tri korake naprej,
tri korake nazaj.

Luna miži,

ves svet že spi,

kaj pa ti?


Verjamem, da bom čez čas pozabila na muke neprespanosti, zato sem se odločila, da v spomin na ta čas, uokvirim tole pesmico. Dodala pa sem spodaj tudi podatek, kje, kdaj in v kakšnih okoliščinah je nastala.

In posebna pesmica zasluži tudi poseben okvir. Okvir sem kupila v DM-u. Všeč mi je bil, ker je povsem enostaven in ima povsem ravne površine. Z njega sem zbrusila lak ter ga nato prebarvala z modro akrilno barvo. Luno in zvezdice sem naredila iz fimo mase, tako da sem si najprej pripravila šablone iz papirja. Ker sem imela doma le belo fimo maso, sem jih pečene prebarvala z rumeno akrilno barvo ter nato nalepila na okvir.

In sedaj le še poišem posebno mesto za tole meni posebno pesmico.

petek, 16. januar 2009

Tablica z imenom za na vrata Jakatove sobice

Še sama težko verjamem, da je minilo že več kot sedem let, od kar sem spokala svoje kovčke in se preselila iz Ljubljane v Postojno. Prvih nekaj let sem v Postojno hodila bolj spat, ko pa sem ostala doma na porodniški z Majem, sem pričela spoznavati sosede. In navdušena sem ugotovila, da imam res super, fantastične sosede. Postali so moji prijatelji, zaupniki, varuške... in do njih grem lahko kar v copatih ;)


Ko sta konec lanskega leta nastali moji prvi das ploščici, je bila prva namenjena mali sosedi Sari, ki je takrat praznovala svoj prvi rojstni dan. Njeni mamici je bila tako všeč, da me je prosila, če bi jo naredila še za njenega sinka, Jakata. Seveda, z veseljem. In kot nalašč, se bliža tudi njegov 3 rojstni dan.

Sara in Jaka še nimata svoje sobice, jo dobita pa spomladi in takrat bosta svoje mesto na vratih dobili tudi obe ploščici. Maj in Črt, pa se bosta lahko hodila igrat v njuno sobico. Tisti, ki imate majhne otroke me gotovo razumete, kako fino je na deževen dan, ko tudi risanke več ne zaležejo in energija prekipeva, zavrteti telefon in poklicati sosede: "Ste za malo družbe?" In že dan mine kot bi mignil, otroci se zdivjajo in starši naklepetamo. Hvala vam, ker ste tako super sosedje!

p.s. Če vas zanima izdelava ploščic, sem jo predstavila že v prvi objavi.

sobota, 10. januar 2009

To naj bi bila slika

Tudi nas je pokosil virus. Najprej Črta, potem še mene. Ostali člani zaenkrat še vztrajajo. Kreativnost je tako bolj počivala v postelji, je pa zato nastalo nekaj novih idej.

Ne vem če sem že omenila, a moj skoraj 8m Črt spi bolj malo in ljubi zelooo jutranje ure. In medtem ko se on okoli šestih zjutraj, včasih tudi že prej, veselo igra v kuhinji na tleh, včasih zraven malo ustvarjam - kaj malo manj zahtevnega ;) Tako sem tudi malo kvadratkala. Ideja ni nova, sem se pa nanjo spomnila, ko sem v lokalnem kafičku v Postojni, kamor z Majem hodiva na kakav, opazila razstavljeno novo sliko lokalne umetnice. Tako mi je bila všeč, da sem se odločila, da poskusim narediti podobno doma. Ker sem imela na zalogi ravno eno malo platno 20x20, je bilo kot nalašč za prvi poskus.


Najprej sem narisala mrežo, potem pa vztrajno barvala... In nastala je takšnale slikica. Ko jo je moja mama videla, je mislila, da je "fency" pokrov od škatle... No, ne morem niti zameriti, ker sem imela tudi sama isti preblisek. Verjetno, bi morala vzeti večje platno, za boljši učinek. Bom še premislila, ali nadaljevanje sledi.

petek, 2. januar 2009

DAS ploščici

Pred enim mesecem sem preko ene od blogaric odkrila Otok zakladov. Čeprav ustvarjam že celo življenje, zanj nisem vedela. Ena od stvari, ki so mi padle v oko, so bile ploščice iz DAS mase. Ene najlepših gotovo dela Vixi. In ker sem DAS maso ravno imela doma, sta čez praznike nastali moji prvi dve ploščici.


Motiv male vasice so navdihnile ilustracije Ane Razpotnik Donati iz otroške knjige Snežno beli hribčiki, ki jo je Maj dobil v vrtcu od Dedka mraza.



Druga ploščica je namenjena za darilo Sari, ki je konec decembra upihnila prvo svečko. Poigrala sem se tudi z bleščicami, tako da se čarobna vilinska palica še lepše sveti. Upam, da ji bo lepo popestrila njen majhen kotiček v sobici.

In kako sem ju naredila: DAS maso sem razvaljala s kuhinjskim valjarjem in potem s tanko konico čopiča izrisala motiv. Prvo ploščico sem pretanko razvaljala, zato se mi je med sušenjem vihala, v drugo, pa je šlo že bolje. Ugotovila tudi sem, da se ploščice super sušijo na rešetki iz pečice, če jih postavim nad radiator. Posušene ploščice sem le še pobarvala z akrilnimi barvami in jih na koncu polakirala.

Priznam, da sem se kar zabavala ob njihovi izdelavi in da bo verjetno kmalu sledila še kakšna.

Še več idej za ustvarjanje

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...