Žicanje

Po prvi kvačkani verižici sem dobila zagon. Najprej sem se sprijaznila z dejstvom, da jaz in fimo pač ne greva skupaj, da se pa z žico toliko bolje zastopiva. Tako je nastal najprej nežno roza komplet, potem pa še rdeč, a tega vam lahko pokažem šele naslednjič, ko bo čisto dokončan.

Moj dragi, ki je navajen, da je cela jedilna miza v kuhinji polna materiala kadar me zagrabi ustvarjalna, me je tokrat samo čudno gledal. Jaz, kos žice in majhen kamenček. Eno uro. Me je že vprašal, če se mi je malo od vročine zmešalo... In končno se je ta kos žice le ukrivil približno tako, kot sem si želela. Vaja dela mojstra in sedaj mi gre že hitreje od rok.


Za zraven pa še čisto enostavna zapestnica, nanizana na en krog memory wire in zaključena tako, da se lepo zapne - brez tega je bila pretežka in je padala iz roke.

Nič posebnega. Nežen, lahkoten roza kompletek za popestritev nekaj kosov poletnih oblačil.

Bodite lepo,
Maja

Pravljična hišica II

Pridno hodim na tečaje izpopolnjevanja k petletnikom. Po prvi pravljični hišici vam lahko sedaj ponosno pokažem še drugo pravljično hišico, tokrat na okrasni blazini. Pri nas jih pač res nikoli ni preveč.

Ko sem delala prvo blazino z rožicami, me je jezilo, ker je potrebno veliko plasti (in s tem časa), da je slika intenzivna, močna. Zato sem poskusila s kombiniranjem barv za tkanine in vezenjem. Večje ploskve so pobarvane, vse obrobe pa izvezene. Dodala sem še nekaj gumkov za popestritev. Takole pa izgleda od blizu:

Priznam, da mi je tole kombiniranje vezenja in barvanja zelo všeč in ga bom zagotovo še uporabila. Sicer pa imam doma na zalogo kupljeni še dve prevleki, ki bosta tako končno prišli na svoj račun ... včasih pride prav, če se v trgovini ne moreš odločiti in vzameš kakšno več ;)

Bodite lepo, pa naj zgornje ne velja za razprodaje, da ne bom kriva za kakšen bankrot.

Maja

Je noseča ali se je zredila?

Če ste že bile kdaj noseče, potem vam je popolnoma jasno o čem govorim. Tam nekje okoli tretjega, četrtega meseca nosečnosti, začne trebušček počasi kipeti, a je še vedno premajhen, da bi bilo nedvoumno. Takrat opaziš skrite poglede iz strani in pomenljivo šepetanje: "Se je zredila, ali misliš, da je noseča?". Vpraša pa seveda redkokdo, saj nihče noče tvegati odgovora: "Noseča?! Neeeee! Zredila... Samo tri kilce, kaj se tako opazi?!" No ja, tudi to sem že doživela.
Sodelavkina prijateljica je prišla ravno do te faze, pa jo je želela sodelavka razveseliti z eno tistih majic - pričakujem januarja. Pa je ni nikjer dobila. Prosila me je, če bi ji naredila kaj v tem stilu. Ni problema, ampak prav takega napisa pa že ne bom dala gor - kje je potem kreativnost!

Pripravila sem ji štiri ideje (slikco nosečke sem si sposodila pri LaVie kolekciji in malo obdelala s corelom). Med njimi je izbrala četrtega.

Nič zapletenega, hitro narejeno. Za napis moj januarček sem zmešala srebrno z malo bele in je prišel zelo lep rahlo svetleč odtenek. Še največ časa sem porabila, da sem prišla do idej. Ampak sedaj sem pripravljena. Še kakšna nosečka rabi majico ;)


Uživajte in ne se sekirat okoli trebuščka. Ali ste noseče ali pa ne. Moj je obtičal nekje pri četrtem mesecu in ne nisem noseča. Saj vem. Trebušnjaki, trebušnjaki...

Maja

Šefica gre na plažo

Moram najprej povedati, da se je naš oddelek v službi, po res hudih porodnih krčih, oblikoval v zelo prijeten tim ljudi, s katerimi je lepo delati. Ko se je bližal rojstni dan naše šefice in so ravno v tistem času sodelavci “opazili” moj blogec, so me prosili, če ji lahko izdelam unikatno darilo za rojstni dan. In naročilo je bilo še plačano ;)

Malo smo pobrskali po blogu, v katero smer bi šli, kaj bi ji prišlo prav in se na koncu odločili - torba za na plažo. Priznam, da sem imela kar malo treme, kako bo izpadlo, ali bom izbrala prave barve, material, kako torbo narediti unikatno. Na koncu sem, po skrbnem opazovanju barvne lestvice, ki jo nosi, izbrala toplo modro za zunaj in živo oranžno za notranjost.

Kroj sem uporabila isti kot za nakupovalno torbo, le da sem ga nekoliko povečala in podložila. No, tu sem imela kar nekaj težav, saj znam navodilom pri šivanju že lepo slediti, ampak eksperimentirati – vzelo je kar nekaj časa, ampak z rezultatom sem bila zadovoljna. Notri sem našila tudi žepek, da vanj spravi kaj manjšega. Zunanjost sem popestrila z vodnimi živalicami, kot se za pravo torbo za na plažo tudi spodobi in namesto oči, našila gumbke. Živalce sem našla na netu in niso čisto moja stvaritev.

In še majhno presenečenje za njeno triletno hčerko sem naredila: pomanjšano torbo z rakom, da bo tudi ona lahko sama nesla svoje stvari na plažo in bosta z mamico šik usklajeni. Kolikor pa slišim, nosi torbo sedaj tudi v vrtec!

Uživajte poletje in da bi čim večkrat tudi v morju začofotali … če seveda radi čofotate.

Maja

Obeski s poletnim pridihom

Pri ustvarjanju mi je všeč to, da mnogokrat nastane nekaj povsem drugega kot sem planirala. Včasih sploh ne vem, kam me bo ustvarjanje pripeljalo.

Tako je bilo tudi s temi obeski, ki sem jih naredila za moje prijateljice iz študijskih časov. Sedaj živimo vsaka svoje življenjem, a vseeno nas je 10 ostalo v stiku in se vsaj enkrat letno, ponavadi konec novembra, tudi dobimo. Letos pa smo se dobile kar tako, sredi julija in imele smo se tako fino, da smo se zmenile, da res ne bomo čakale do novembra, da se spet dobimo.

Malček pozno sem se spomnila, da bi jih lahko malo presenetila. Gruntam kaj bi lahko naredila hitro in v taki količini, pa da bi bilo še vedno simpatično. Pa se odločim za magnetke, čeprav fimo in jaz ... no to zgodbo poznate. Ampak eno lepo klobasico mi bo pa menda ja uspelo narediti, saj pridno prebiram bloge s to vsebino in kaj se me je menda ja že prijelo?!

V teoriji ja. V praksi pa po uri pacanja nastane klobasica s sončkom, ki je bila za magnetek čisto premajhna. Kaj sedaj? Narežem, polovici naredim luknje in pustim, da prespim. Naslenji dan mi kapne, da bi morda lahko naredila obeske - preverim domače zaloge in se odločim, da bi šlo.

Iz fima najprej naredim še nekaj obeskov, kjer sem za odtis uporabila kar Majevo štemiljko, spečene odtise pa potem pobarvala z akrilnimi barvami. Naredila sem še nekaj ribic, ki pa na koncu nekako niso pasale... še perlice iz zaloge in nastalo je 10 različnih unikatnih obeskov. Ok, niso vrhunski in fimo strokovnjakinje, prosim glejte z enim učem ... ampak prijateljice so jih bile vesele. Na vsakega sem obesila še rdeč listek, na katerega sem napisala: Lepo te je bilo spet videti!

Sedaj grem pa dokončat en projektek, ki ga vlečem že tri tedne. Ampak ta vikend pa res.

Lepo se imejte!
Maja

Nepričakovano presenečenje

Prejšnji teden, ravno med družinskim prebolevanjem virozice, se mi je zgodilo nekaj res lepega, tako nepričakovanega, da bi to rada delila z vami.

Na mailu me je čakal mail od Hali. Katero barvo imam najraje in kakšen je moj naslov, če ji sporočim, ker ima paketek zame. Zame?

S Hali se sploh ne "poznava". Rada spremljam njen blog, kjer med številnimi različnimi tehnikami najdem veliko idej in nasvetov. Vem, da prekipeva od energije, da ima doma tri male nadebudneže in da obožuje svež kruh z domačo kislo smetano. Kot se je pokazalo, rada tudi obišče moj blog in mi pogosto pusti kakšen prijazen komentar. In sedaj ima paketek zame? Ampak, saj nisem zadela bombončka, niti nimam rojstnega dneva ... nič!?

Ji odgovorim da rdeča in pofirbcam, kaj bi to utegnilo biti. Izkaže se, da bom postala lastnica unikatne, ročno izdelane verižice. In to kar tako, samo zato, ker ji je všeč moj blog.


Bila sem čisto v šoku, saj tako prijetno presenetil me res že dooolgo ni nihče. Doma smo vsi bolj "praktični" pri darilih in dragi, čeprav ima veliko kvalitet, presenečenja niso ena izmed njih. In sedaj totalno presenečenje, od osebe, ki je sploh ne "poznam" in ravno to, kar sem si želela.

In to še ni vse. Le nekaj dni zatem poštar res prinese paketek. Odprem kuverto in pričakujem verižico, zagledam pa prekrasno, ročno izdelano, majhno škatlico.


Odprem in zagledam kup različnega ustvarjalnega materiala, od štanc, odtisov, mičkene štempiljke (moja prva :)), kuvertic, kamenčkov ... kot majhen otrok sem zlagala ven in se čudila. In na dnu tudi prekrasna verižica, ki se tako fantastično (že preverjeno) poda k moji beli bluzi in rdečemu krilu.


S tem presenečenjem mi je Hali polepšala ne le dan, teden, ampak se bom na to presenečenje spomnila vsakič, ko bo verižica krasila moj vrat. Hali, še enkrat HVALA! Hvala za darilo, za čas, ki si ga vložila v izdelavo in za pozitivno energijo, ki si jo delila z menoj.

Hali mi je dala misliti, kako zelo lahko nekomu polepšamo dan že z majhnim presenečenjem, gesto. Ker Hali v zameno ni želela nič, sem se odločila, da to pozitivno energijo nekako ponesem naprej in tudi sama nekoga presenetim.

Bodite lepo in želim vam, da bi tudi vas kmalu kdo tako lepo presenetil.
Maja

Kakšne barve so vrata?

Se še spomnite moje das ploščice s sanjsko kamnito hišico? No, takrat sem si pomagala malo z internetom, a temeljno vprašanje je ostalo odprto: Kakšne barve so vrata kraških hiš? Zelena, rjava?

Že dlje časa sem zato imela v planu, da najdem odgovor na to vprašanje na Krasu samem in današnji izlet je bil kot nalašč za to. Čeprav, če sem čisto natančna, smo končali v Podpeči, ki se nahaja takoj pod Kraškim robom in teoretično že paše pod primorsko.

Idilična vasica z obiljem malih kamnitih hiš stisnjenih pod samo kamnito steno kraškega roba, mi je pomagala razvozlati uganko.

Nova naravno rjava vrata sonce in voda sčasoma obarvata sivo,



in povsem sivo,


ali pa rjava barva postane le manj intenzivna. Verjetno odvisno od vrste lesa.


Včasih pa so vrata tudi pobarvali. Z modro ali zelenkasto,


ali celo oranžno. Prav ta zadnja so bila meni najljubša.


In strehe? Oranžna v vseh odtenkih, včasih že samo na eni strehi.


Toliko na kratko namesto študijskega poročila. Sedaj pa bo potreben še en izlet, da malo okna in ostale detajle preštudiram.

Bodite lepo in zavijte kdaj iz avtoceste na blef v kakšno vasico. Morda vas prjetno preseneti, kar boste tam našli.

Maja

Zanka na zanko

Pogum, da se spopadem z nakitom in se rešim jutranjih muk, kaj obesiti okoli vratu, še drži! Vaši komentarji na prvo zapestnico so mi dali še dodaten zagon. Do pred kratkim sploh nisem pomislila, da bi z žico lahko kvačkala. Ideja mi je bila fantastična in ko sem v trgovini z ustvarjalnim materialom zagledala čisto tanke barvne bakrene žičke, sem enostavno morala poizkusiti.

10 m žice, ena kvačka, nekaj perlic iz zaloge, pol žulja, dobra urica časa in postala sem ponosna lastnica dveh kvačkanih vijola verižic.

Prva je kot nalašč za tanke poletne bluzice z V izrezom.


Druga, v katero sem vkvačkala kar nekaj perlic in verige med seboj deloma skvačkala deloma pustila proste, pa je bolj primerna za majčke in oblekce s tankimi naramnicami ali brez njih.


Se mi je pri tem porodila ena super ideja, kaj bi lahko naredila s črno žico, a sta bila prva dva poskusa žal neuspešna. No, ne bom še obupala.

In če v tem vremenu ne morete toliko pohajati, vam želim, da bi našle več časa za svoje ustvarjanje. Bodite lepo.

Maja

Moja prva zapestnica

To, da rada ustvarjam, res ni nobena skrivnost. Da se lotevam najrazličnejših materialov, tudi ne. Gotovo pa ne veste, da na seznam, kaj mi res ne gre od rok, sodijo vošilnice, fimo in nakit. Prav zaradi tega z največjim veseljem spremljam bloge s to vsebino. Tako sem se že veliko naučila, že kar dobro osvojila žargon in prenesla marsikatero idejo v svoje izdelke.

Sedaj, ko odprte majčke in oblekce kar kličejo po nakitu, in vsako jutro žalostno gledam svoj izbor, sem končno zbrala tudi toliko poguma, da ponovno probam izdelati kakšen kos nakita zase. Nakupila sem malo fima, nekaj perlic, žico... Kaj je nastalo iz fima, ne bom niti kazala, ker je bila ena velika katastrofa. Z žico, pa je šlo nekoliko bolje, toliko, da vam upam celo pokazati svojo prvo zapestnico :)))


Osnova je memory wire (se mi je zdelo, da bi znala biti kot nalašč za prve poskuse in imela sem prav), nanjo sem nanizala prozorne perlice, nato pa s tanko žičko prepletla enkrat in pri tem naredila štrleče perlice ter še enkrat nazaj, da so nastale odebeljene perlice. In takole zgleda cela:


Sedaj se spopadam s kvačkanjem žice in silno uživam - sem morda le našla nekaj, kar bi me utegnilo potegniti. Vam pokažem ko dokončam.

Do naslednjič pa uživajte v lahkih oblekcah, frfotajočih krilih in kratkih hlačah ... uživajte v poletju.

Maja