četrtek, 31. december 2009

Naj bo veselo!


Naj bo veselo, radoživo, polno barv na deževen dan. Naj bodo vaši dnevi polni majhnih radosti, iskrivih iskric v očeh, pa tudi nagajivih nasmehov. Želim vam veliko toplih objemov. Naj bo zdravo.

Sama, si v novem letu želim, da bi se udeležila vsaj enega srečanja otočank in vas tako vsaj nekaj tudi v živo spoznala. Želim si, da se bo vedno našel čas za moje ustvarjanje, te trenutke, ki me polnijo z energijo. Želim si, da bi se našel čas, da se udeležim kakšne fimo delavnice, da se s fimom spoznava, spoprijateljiva, saj me tako mika ;)

Vse najlepše v prihajajočem letu vam želim,
Maja

sobota, 26. december 2009

Iz Božičkove delavnice I

Lično zavita darila pod smrekico so pri nas že dobila svoje lastnike. Zato vam sedaj lahko tudi pokažem, kaj je letos nastalo v Božičkovi delavnici.

Čeprav je moja sestrica zahtevna stranka, sem se vseeno drznila narediti tudi zanjo doma narejeno darilo - črno žametno torbico v kombinaciji s srebrno sivo barvo. Gre za variacijo moje rjavo oranžne torbice, ki ji je bila všeč, tako kot je bila všeč tudi eni izmed blogerk. Ko sem takrat zašila eno tudi zanjo, sem kroj še malo popravila, zaokrožila spodnje robove in taka, mi je še bolj všeč.


Navodila za izdelavo rožice sem dobila pri Ritzy-Titzy.


Bolj trd oreh je bil moj koruzni svak. Do konca (beri dva dni pred Božičem) sem gruntala, kaj mu podariti, pa da ne bodo spet nogavice ali kozmetika. Na koncu sem se odločila za povsem črno zložljivo marelo, ki sem jo opremila z logotipom in sloganom njihovega malega uspešnega podjetja. Uporabila sem kar akrilne barve. Prav težko sem se ubranila, da nisem dodala rdečih pik, ker mislim, da bi tako zelo pasale.











Preživeli smo čudovit dan v širši družinski zasedbi, mulčki so se nanoreli, hrana je bila tako okusna ... res čudovit dan. Lepo je ustvarjati za druge in potem gledati njihove zadovoljne obraze. Vredno je malo skrajšati noči in malo pozehati čez dan ;)

Lep začetek praznično obarvanega zadnjega tedna vam želim,
Maja

petek, 25. december 2009

Vonj po božiču

Pa je prišel- dolgo pričakovani Božič. Od kar imam sama otroke, v tem obdobju še bolj uživam, ko opazujem njihove navdušene oči, ko čutim njihovo veliko pričakovanje, veselje. Prav zaradi tega je to obdobje še posebaj namenjeno ustvarjanju vzdušja skupaj z otroci, ne za izdelavo vrhunskih izdelkov. Peka piškotov, okraski, lepo pogrnjena miza, izdelava majhnih pozornosti za nam najdražje.



Včeraj sva z Majem iz domače zaloge ustvarila že zadnji dišeči aranžma za praznično okrašeno mizo (nageljnove žbice v pomaranči, mmmmm:), prt sva posula z raznobarvnimi zvezdicami narejenimi s štanco, prižgali smo vse svečnike kar jih imamo, zavrteli melodije in tiho uživali v soju lučk in svečk,v tem, da smo skupaj.

Tudi vsem vam želim, da bi v teh prazničnih dneh in tudi v prihajajočem letu našli čas za svoje najdražje, zase, za svoje ustvarjanje in vse, kar vam daje energijo in moč.

Miren Božič vam želim,
Maja

nedelja, 20. december 2009

Pri nas je zasnežilo tudi notri

Ob vsej noriji do sedaj sploh nisem začutila decembrskega vzdušja. Ta vikend pa ... okrasili smo smrečico, naredili nekaj novih okraskov. In ni snežilo samo zunaj, pri nas je zasnežilo tudi znotraj.



Naša okrasitev ni nič kaj nenavadnega, je pa v celoti plod pridnih otroških rok z malo odrasle pomoči. Nekaj časa sem premišljevala, ali vam sploh pokažem, potem pa sem se odločila, da tako kot jaz dobim ideje na najbolj nenavadnih koncih, bo tudi ta nabor idej za ustvarjanje z najmlajšimi komu prav prišel. Pa pojdimo po vrsti.

Naša smrečica nima stila, razen da je na njej vsako leto več okraskjov in skoraj vse sva naredila z Majem. Osnovna ideja je ponavadi moja, potem pa jo sam nadgradi, kot želi in včasih pristaneva kje čisto drugje. Zelo rada uporabljava DAS maso in tole je nekaj rezultatov:




Malo smo barvali, malo uporabili ostanke perlic nekaj pa okrasili z bleščicami.

Maj je letos ugotovil, da so Hama perlice prav zabavne in nastale so zvezdice in snežinke:




Nekaj jih je nastalo iz papirja. Rumene z uporabo štance, navodila za Božička pa dobite pri Mariki, ki že cel mesec razvaja z najrazličnejšimi idejami.



In končen rezultat tega vikenda (in prejšnjega, saj baloni iz rojstnodnevne zabave še odlično držijo):



Kaj bomo gotovo še ustvarili, obvezno moramo še speči piškote, ki jih vsako leto obesimo na smrekco in jih potem veselo jemo dol. Saj spekli smo jih že ... okrasili tudi... samo do smrekce niso prišli ;)



Decembrsko zasneženi pozdrav,
Maja

četrtek, 17. december 2009

Bakugan torta

Končno smo uspeli izpeljati tudi rojstnodnevno zabavo. Plan je bil preprost. Torto mi spečejo v lokalni pekarni po sliki, ki sem jo našla na netu, jaz pripravim ostalo za rajanje petletnikov. Enostavno? Narobe. Torta, ki sem jo prevzela dan pred rajanjem je bila KATASTROFA. Bakugan ni bil niti približno okrogel, zmaj na njem na nivoju dela mojega petletnika in zraven modre rožice iz smetane... rožice! Priznam. Pri svojih 35 letih sem od razočaranja doma sedela na kavču in ... jokala. Nikoli več me ne vidijo v Pekarni Jure, NIKOLI.



Ko sem se nehala smiliti sama sebi, sem na pomoč poklicala sosedo Majo, katerih umetnije ste na mojem blogu enkrat že občudovali. Maja hvala, res si prava rešiteljica! Posodila mi je sladkorno maso, mi pomagala z nasveti, kako se zadeve lotiti in tako je nastalaše manjša torta- malo bolj bakuganska, predvsem pa brez rožic. Osnova je 3D masa, podobno kot za ježka, vendar pa je nikakor nisem mogla narediti povsem okrogle. Bolj zadovoljna sem bila z zmajčkom, ki se plazi okoli torte.


Ugotovila sem, da je oblikovanje s sladkorno maso res sila zabavno in bi se definitivno, brez časovnega pritiska, rada še kdaj poigrala z njo.

No, rojstni dan smo prenoreli in sedaj se bomo lahko osredotočili tudi na veseli december, okrasili smrekco, spekli piškote in zavili darila.

Bakuganski pozdrav,
Maja

ponedeljek, 14. december 2009

Ptiček iz Babice zime

V vrtcu so me postavili pred prav lep izziv. Za starše so pripravili prednovoletno igro, Živali pri babici zimi in starši smo morali ustvariti kostume za svoje male igralce. Maj si je izbral vlogo ptička.


Priznam, da sem z rezultatom zelo zadovoljna in kar je še bolj pomembno, je zadovoljen tudi mali priček. Uporabila sem flis, krila in kljun sem učvrstila s slamcami za sok, ki sem jih všila v notranjost, in super stojijo, kot prava.

Igrica je doživela tak uspeh, da jo sedaj igrajo še drugim skupinam iz vrtca in celo iz šole so prišli na predstavo. Nič čudnega, saj so se res potrudili s kulisami, glasbo, vzdušjem in prav vsi starši so ustvarili res čudovite kostume, tako da je vse skupaj izpadlo res vrhunsko. Vsa pohvala vzgojiteljicama in seveda malim nadebudnim igralcem.

Maja



torek, 8. december 2009

Bakugan presenečenja

Medtem, ko vas je večina v polnem decembrskem zagonu, je naš začetek decembra bolj rojstnodnevno obarvan. Naš prvorojenec je bil star pet let, kar je RES velika reč. Rojstnega dne se je takooo veselil, da je odšteval že en mesec prej ;)


Maj je, če ga citiram, zaljubljen v bakugane! To so tiste majhne plastične kroglice, ki se v stiku z magnetom ali kovino odprejo in spremenijo v neka robotsko živalska bitja. Osebno jih ne maram. Stanejo okoli 8€, se takoj polomijo, tamali se pa med seboj dajejo, kdo ima kakšnega in koliko. Iskreno povedano, si nisem mislila, da se bomo že v vrtcu s tem spopadali. Amak, ker je rojstni dan njegov, sem se prilagodila.

Za vrtec sem mu pripravila ogromnega bakugana presenečenja. Kupila sem votlo stiroporno kroglo, ki se odpre in jo z akrilnimi barvami pobarvala kot pravega bakugana.


Notranjost bakugana sem napolnila z lizikami, bomboni in tistimi zvezdicami, ki absorbirajo svetlobo in se ponoči potem tako lepo svetijo. Za vsakega otroka po eno.

Zraven sem mu naredila še rojstnodnevno majčko, kjer sem na kupljeno majčko nalikala odtis njegove roke. Odtis sem poskenirala iz ene ne tako stare slike, ga sprintala na transfer papir, natančno izrezala in nalikala na majčko.


Maj je bil presenečenja zjutraj iskreno vesel in je ponosno nesel svojega mega bakugana v vrtec. Sedaj ga ima v sobi in vanj spravlja svoje zaklade.

Praznovanje doma smo morali zaradi zdravstvenih razlogov malo prestaviti, tako da nas pred veselim decembrom čaka še eno veselo rajanje. O tem pa več v eni od prihodnjih objav.

Maja

sobota, 28. november 2009

Kvačkanje na kavču

Prejšnji teden me je manjša virozica prisilila, da sem par dni preživela lepo zavita v deko na kavču pred TV-jem. Energije nisem imela prav za nič, glava je bila izklopljena, rokam pa se je vseeno nekaj delalo.


Poiskala sem ostanke volne, kvačko (kdaj sem nazadnje kvačkala se sploh ne spomnim) in nastala je tale pisana kapa, ki bo moj novi zaveznik proti mrzli postojnski burji.

Idejo za kapo sem dobila pri Popikoki, ki mojstrsko vrti kvačko in še marsikaj drugega, tako da je obisk njenega bloga prava paša za oči. Navodila za izdelavo rožice, ki sem jo sicer naredila malce po svoje, pa sem našla na blogu Sew ritzy-titzy, kjer sem našla tudi navodila za šivano rožico. Prvič sem se lotila obkvačkanja gumba in presenečena sem bila, kako preprosto je. Vedno mi je izgledalo tako komplicirano. V resnici pa skvačkaš le krog malo manjši od gumba, potem dodaš nekaj vrst brez dodajanja pentelj, vstaviš gumb in dodaš nekaj vrst z odvzemanjem pentelj. Zaključiš tako, da vse skupaj zategneš z vrvico, ki jo potegneš čez zadnjo vrsto zank. In obkvačkan gumb je narejen.

Sedaj pa samo še čakam, da se ta dooolga jesen le obrne na zimo in da bomo z otroci lahko tudi kaj na snegu uživali.

Čisto na koncu, bi se rada še zahvalila Nataši in Vladki za nagradico. Še posebno sem je vesela, ker je prišla s strani dveh ustvarjalk, katerih delo preprosto obožujem in sta njuna bloga moje obvezno čtivo za mojo dušo. In naj še jaz odgovorim na kar 25 vprašanj v eni besedi:

1. Kje je tvoj mobilni telefon? - Na mizi?
2. Tvoji lasje? - Kratki.
3. Tvoja mama? - Moja.
4. Tvoj oče? - Moj.
5. Najljubša hrana? - Čokolada.
6. Sanje pretekle noči? - Pozabila.
7. Najljubša pijača? - POmarančni sok.
8. Tvoje sanje/cilj? - Ustvarjalka.
9. V katerem prostoru si? - Kuhinji.
10. Tvoj hobi? - Ustvarjanje.
11. Tvoj strah? - Bolezen.
12. Kje želiš biti čez 6 let? - V hiški.
13. Kje si bila včeraj zvečer? - Doma.
14. Nekaj, kar nisi? - Najstnica.
15. Mafini? - Vedno.
16. Na spisku želja? - Čas.
17. Kje si odraščala? - Ljubljana.
18. Kaj si počela nazadnje? - Peka piškotov.
19. Kaj imaš oblečeno? - Trenirka.
20. Tvoj TV? Nič.
21. Ljubljenčki? Pajek v kotu.
22. Prijatelji? - Moji.
23. Tvoje življenje? - Kaotično..
24. Tvoje razpoloženje? - Umirjeno.
25. Pogrešaš koga? - Ne.
26. Avto? - Zanesljiv.
27. Nekaj, česar ne nosiš? - Kravata.
28. Najljubša trgovina? - Kilometer.
29. Najljubša barva? - Rumena, rdeča.
30. Kdaj si se nazadnje smejala? - Danes.
31. Nazadnje jokala? -Danes.
32. Najboljši prijatelj? - Pogrešam.
33. Kraj, kamor se stalno vračaš? - Domov.
34. Facebook? - Mičkeno.
35. Kje najraje ješ? - Doma.

Pozdravček do naslednjič,
Maja

sreda, 18. november 2009

Predpasnik za mamo polževko

Kljub temu, da sem bolj na kratko s časom, se temu izzivu res nisem mogla upreti.

Izdelava predpasnika za vzgojiteljico iz vrtca. Otroški motivi, žive barve, kako sem uživala, ko sem ga delala! Pravi antidepresiv. Ravno, ko sem ga prinesla iz kopalnice, lepo opranega, ga je zagledal Črt in komaj sem ga rešila pred njegovimi navdušenimi ročicami ... ki, so bile vse prej kot zgled čistoče.

Upam, da bo predpasniček tako zelo všeč tudi malim polžkom in drugim malim živalicam ter njihovim "mamam".

Polžji pozdravček,
Maja

sobota, 14. november 2009

Črno-srebrna eleganca

Iskreno. Ali samo mene malo panika grabi, ker smo že na pol novembra in se veseli december tako hitro bliža? Sestavila sem listo prejemnikov daril in zraven okvirno vrednost, da ne bo potem presenečenja na računu. Ampak ljudi, ki bi jih želela presenetiti in jim s tem povedati, da so nekaj posebnega v mojem življenju je veliko in še 4 rojstni dnevi. Budget majhen. Seveda so rešitev doma narejena darila, tu pa postane problem čas, ki zadnje čase res ni moj zaveznik.

Ja vem, to je ustvarjalni blog in ne blog za jamranje. Zato samo zaznamek zame, za prihodnje leto - o tem začni razmišljati že poleti!


Sedaj pa veselo na delo. Kar nekaj stvari že čaka na pol narejenih. Ker sem pri idejah malo selektivna, koliko časa mi bo izvedba vzela, se bom nekoliko bolj držala že preizkušenih.

Prva stvar, ki sem jo uspela dokončati, je črna verižica in memory zapestnica za rojstni dan tete Valde. To pravzaprav sploh ni moja teta, ampak od mojega dragega, ampak je tako fejst ženska, da je postala moja prava prijateljica.

Za verižico sem prvič uporabila memory wire in se ne morem odločiti, ali potrebuje zaključek ali ne? Kakšne izkušnje? Stoji kar sama ali je bolje, da dodam zapenjač?

Pozdravček do naslednjič,
Maja

sreda, 4. november 2009

Črno ali rožasto? Obe!

Ena torba, dve torbi. Tale torba, po kroju Lula Loise se ni priljubila samo meni, kot sem mislila, ampak je "matrala" tudi eno blogerko. Prosila me je za pomoč pri tolmačenju navodil za šivanje, obenem pa sva se zmenili, da ji eno torbo tudi zašijem.



Njena želja je bila, da je na eni strani črna, na drugi pa živobarvno pisana, tako da bo bolj poletna.

Ko sem se zapodila v trgovine z blagom, se je hitro potrdila moja bojazen, da bom konec oktobra težko dobila živobarvno blago, ki ga bom hkrati lahko lepo kombinirala s črno barvo. A v trgovinci, kjer smo že skoraj na ti, je bila prodajalka tako prijazna, da sva skupaj v skladišču, kamor so umaknili poletne materiale, prebrskali vse in na koncu le našli eno, ki mi je bilo takoj všeč.

Ugotavljam, da rada delam po naročilu, ker me to prisli, da razmišljam izven ustaljenih vzrcev.

Čeprav me je malo skrbelo, kako bom povezala črno in svežo poletno, mislim, da mi je kar uspelo. Črno stran sem popestrila z belimi okrasnimi šivi ter izvezeno/našito belo rožico, motiv, iz pisanega blaga.

Priznam, da sem z rezultatom kar zadovoljna in tole zagotovo ni zadnja torba po tem kroju. Svojo sem celo poletje ogromno nosila in sem že razmišljala, da si morda omislim eno bolj jesensko/zimsko varianto.

Po poletnem nakitkanju sedaj kar ne morem pospraviti šivalnega stroja in samo še razmišljam, kakšno torbo bi naredila. Malce obsedena? Eno mičkeno pa morda res ;)

Bodite lepo in čim več takih sladkih obsedenosti vam želim.
Maja

nedelja, 25. oktober 2009

Ne, ne delam puloverja

Ko je nona na moji mizi videla štrikane kose, je bila prepričana, da sem se lotila črnega puli puloverja. Napaka. Deli so bili za zimsko črno torbo.
Idejo sem dobila v trgovini s čevlji, kjer sem videla takooo simpatične škornje, s prav tako simpatično ceno. Osnova spodaj je bil čevelj, za velikost balerinke, vse ostalo pa štrikano. Škornjev si sicer nisem kupila, se pa nisem mogla obraniti, da idejo ne bi uporabila za izdelavo torbe.

Ko so začeli nastajati deli nisem imela pojma, kako bo na koncu izpadlo. Želela sem le, da je črna in jo lahko nosim po poštarsko. In po eksperimentiranju je nastala tale torbica. Žep in zgornji del torbe sta štrikana. Štrikan je tudi cel spodnji del ročaja. Ostalo je blago.



Všeč mi je kombiniranje blaga in volne. V glavi je že ideja še za eno torbo... Še pred pol leta sem imela dve torbici, sedaj pa zjutraj samo še prelagam iz ene v drugo. Kako sladko kompliciranje.

Lep, tokrat že malce zimsko obarvan pozdrav do naslednjič,
Maja

sobota, 17. oktober 2009

Črna je out, rjava je in

No ja, ni čisto tako hudo, ampak res ne vem, kaj se je zgodilo z mojim okusom za barve po prvi nosečnosti. Kar naenkrat mi je črna, ki sem jo oboževala samo, pa v kombinacijah, šla dobesedno na živce. Kar motila me je, ko sem jo oblekla. Ker pa cele garderobe ne moreš zamenjati čez noč, še vedno kraljuje v moji garderobi, čeprav si prostor uspešno pridobivajo tudi druge barve.

Letos me je zagrabila čokoladno rjava, ki je še pred nekaj leti ne bi živa nikoli oblekla. Skombinirana s toplo rumeno in oranžno, mi je prav idelana za prave jesenske dni.


Ko sem si kupila hlače, pa čevlje, pa jaknco, sem ugotovila, da nujno rabim torbico. Imela sem ogledano eno idealno na etsy-ju, a cena je bila prav temu primerno idelna, še posebaj, če sem zraven prištela stroške pošiljanja. Pa sem se odločila, da jo sešijem sama.


Tokrat sem prvič delala brez kroja. Vedela sem kakšno obliko želim in je ratalo! Zunaj čokoladna rjava z nežnim vzorcem cvetja, notri topla oranžna. Priznam, da sem kar ponosna in se bom še lotila takega eksperimentiranja. Navodila za meni tako simpatično rožico iz blaga, pa sem našla na netu.


In na koncu, je na hitro nastalo še nekaj kosov nakita, ki niso nič kaj posebnega, ampak barvno so pa čisto usklajeni z novimi kosi oblačil in torbico.


Tako jesen, sedaj sem pa tudi nate pripravljena.

Jesenski, pisanega listja poln pozdrav,
Maja

ponedeljek, 12. oktober 2009

Muce bele, muce črne, muce zlate in srebrne...

Takole nekako gre uspavanka v Mačku Muriju. Do svojega 30 leta sem živela z mucki, se z njimi igrala, crkljala in se nasmejala marsikateri neumnosti, ki so jo ušpičili. Potem sem izvedela, da nisem kronično prehlajena, kot sem mislila, ampak alergična na mačjo dlako... Tako v svojem domu sedaj nimam nobene muce, kar pa ne pomeni, da jih še vedno ne obožujem.

Ko sem na Otoku zakladov zasledila, da punce pomagajo Mačjelovki, društvu, ki se intenzivno ukvarja s problematiko prostoživečih mačk, sem se odločila, da ko najdem čas, tudi sama kaj prispevam. Trajalo je nekoliko dlje, kot sem mislila, ob uvajanju v vrtec ter vožnjo med Ljubljano in Postojno, a končno se je čas le našel in za začetek so nastali štirje otroški predpasnički.

In tako so nastale muca rumena,



muca rjava,
muca siva


in srebrna, ki pa ji je uspelo nekako pobegniti mojemu fotoaparatu.

Predpasnički so sedaj že pri Mačjelovki in jim bodo upam prinesli kakšen everček.

Pa še poziv za na konec. Če imate mucko ali mačka in se prosto giba in če nočete mladičkov, naredite kaj glede tega. Ne pobijajte mladičkov, ne puščajte jih pri smetnjakih ali na parkiriščih... Saj niso one krive da so se skotile, njihovi lastniki so.

Mijav pozdrav,
Maja

ponedeljek, 5. oktober 2009

Družinska umetnija

Končno smo popestrili steno nad kavčem v dnevnem kotičku. Včasih je nad njim visela ogromna fotografija razburkanega morja, ki se zaganja v klife. Sčasoma sem se je kljub začetni navdušenosti naveličala. Ko smo pred dvemi leti prenavljali stanovanje, je nisem več obesila nazaj. Stene sem nameravala popestriti z družinskimi fotografijami, pa je bil dragi proti, češ, da ima občutek, kot da ga ljudje iz fotogrfij ves čas opazujejo!?


In sedaj sem končno le prišla na idejo, kako stene popestriti na način, da bodo imele oseben pečat in seveda, da bo tudi dragi zadovoljen. In še vsi so bili pripravljeni sodelovati.

3D platna sem najprej prebarvala z živimi akrilnimi barvami, kar se je izkazalo za odlično odločitev. Težko je namreč narediti lep odtis z majhnimi otroki že v prvo, tako pa sem lahko neuspele poskuse preprosto sprala z vodo in smo poskusili ponovno. Odtise smo delali s prstnimi barvami, ki se res lepo izperejo tudi z oblačil ... z izjemo temno modre barve, ki pusti prav lep flek.

Pa še ena slika našega dnevnega kotička, ki je roko na srce redko takole pospravljen. Je pa tudi tale mizica moj dizajn, naredil pa jo je nono. Sedaj je spodaj čisto prazna, ker imamo enega pravega razgrajača razmetača, drugače pa je levo in desno prostor za CD-je, na sredini pa za časopise, revije in knjige.


Pvi korak smo tako naredili, sedaj pa čakam na nove ideje, ker praznega prostora na stenah je še preveč, čeprav mi je minimalizem všeč in je v majhnem stanovanju bolje manj kot več.

Lep barv polen teden vam želim,
Maja

torek, 29. september 2009

Kaj ne moreš nekaj ščarati?

Ščarati!? Ok. Res je, vedela sem, da nas je Katja za rojstni dan povabila na kosilo. Z darilom se nisem obremenjevala, saj se v tej družbi VEDNO zmenijo za skupinsko darilo in potem vsak samo prispeva svoj delež. Tako sem svojega dragega tako mimogrede večer pred praznovanjem vprašala, kaj so ji kupili. Nič. NIČ! Vsak bo dal zase....

Ampak, jaz tega ne vem! Mi nimamo nič! Pa sobota zvečer je! Mi mirno odgovori. Kaj ne bi mogla nekaj ščarat?

Razmišljam, prečekiram zaloge in ja, blaga je bilo ravno še dovolj. Personaliziran predpasnik za super kuharico, ki nas je in upam še bo velikokrat razvajala s svojimi kulinaričnimi dobrotami. Na njem napis:

KATJA boginja okusne hrane,
super postrežbe in tistih malih
pizzett, ki so tako njami.

Pa smo zašili, pobarvali, zavili ... in obdarovanka ga je bila zelo vesela. Uf, samo da je ratalo.

Pa lep pozdrav vsem do naslednjič, ko upam ne bom spet zadnji hip nekaj čarala ;)
Maja

nedelja, 20. september 2009

Vse najboljše mami!

September je pri nas zelo rojstnodnevno obarvan. Najprej je praznovala sestra, sedaj mami, v nekaj dneh pa sledi še nečak, potem so tu še prijatelji in njihovi otroci... Uf ;)

Da bom tudi mami za rojstni dan izdelala verižico z rožico, sem vedela že dlje časa. Ko sem poleti naredila svojo prvo kvačkano varižico z rožico, ji je bila tako všeč, da sem ji jo morala narediti. Malo drugačno seveda. Barve si je izbrala sama - črno belo. In čeprav je verižica izpadla zelo mladostno, bo prav zato kot nalašč za mojo mami.

Maj je bil tudi tokrat neverjeten. Ko sem mu povedala, da gremo v soboto na babičin rojstni dan, je sam predlagal, da ji bo narisal risbico in ji jo podaril v okvirčku. Pa sem idejo še malo nadgradila in mu predlagala, da bi lahko okrasil tudi okvirček. Tako je nastalo meni res simpatično darilo.

Okvirček je sam prebarval na zeleno z akrilnimi barvami in z uporabo gobice, potem pa dokončno izropal mojo zalogo lesenih pikapolonic, ter z njimi polepil cel okvir. Še slikica, pa je bilo.

Praznovanje je super uspelo in kar je bilo najbolj neverjetno, prvič so vsi štirje mali nadebudneži hkrati sedeli za mizo in sami jedli ... to je bilo res lepo videti. Sedaj moram pa hitro pogruntati, kaj podariti kmalu štiriletnemu nečaku.

Bodite lepo,
Maja

ponedeljek, 14. september 2009

Vse najboljše sestrica!

Moja mlajša sestra je praznovala 33 rojstni dan. Vsako leto posebej se čudim, kako je lahko že takooo stara … kot da sama ne bi bila še dve leti starejša! Ampak to se mi pa iz neznanega razloga sploh ne zdi tako veliko.

Glede na to, da sem zadnje čase zelo na tesnem s časom, je darilo nastalo bolj na hitro. Nastala je … saj vem, kakšno presenečenje … preprosta kratka verižica. Pa sem še pred dvemi meseci mislila, da nakit res ni zame. Sem pa z darilom zadela v polno! Na kosilo, na katerega nas je povabila, je prišla v črno rdeči kombinaciji s povsem neprimerno verižico. Ta pa je pasala zraven kot naročena!


Čeprav se voščilnic ne lotevam pogosto, pa je tokrat nastala tale preprosta. Notri je Maj na svoj pisalni stroj pretipkal voščilo.


Da bi Maja malo zaposlila in darilo v miru zavila, sem mu dala žico in perlice. Res magična kombinacija! Mimogrede je tako nastal še en obesek za ključe za zraven, ki ga je bila moja sestra zelo vesela.


Imeli smo se lepo, torta je bila božanska … takooo čokoladna. Če bolje pomislim, bi mi prav sedajle res pasal en košček. Grem pokledat, kaj se da narediti v tej smeri.

Bodite lepo,
Maja

ponedeljek, 7. september 2009

Zvijanje in ovijanje za mojo mami

Črt je danes prvič spal v vrtcu. Pol urice. Ko sem prišla domov, je bil tako hin, da je kar padel v posteljo. Tako imam kar naenkrat nekaj minut, medtem ko mali spi več kot zaslužen spanec in preden prileti starejši iz vrtca.

Zadnje dneve ni ne volje ne navdiha za ustvarjanje... Pa saj bo bolje. Zato je bil pa dopust toliko bolj produktiven. Iz črne žice in steklenih perlic, je nastala tale verižica za mojo mami.


Želja je bila: kratka, črna ali črnobela. Prvič sem se lotila debelejše barvane žice. Od 20m jih je prvih 10 končalo v smeteh. V čem je problem? V tem, da se črna barva zelo hitro obdrsa, ko jo zvijaš in prijemaš s kleščami in potem se svetlika ven bakrena. In to NI lepo. Enako je na koncih žice, kjer je rezana. Z malo vaje mi gre sicer že bolje, ni pa še vrhunsko.

Pa še slika ponosne lastnice unikatnega izdelka, ki mi je prijazno pozirala za to priložnost.


Iz črne žice je nastalo še nekaj izdelkov, ki vam jih pokažem takoj, ko mi jih uspe poslikati.

Sedaj pa novim zmagam naproti.

Maja

petek, 4. september 2009

Samo za otroke!

Tokratna objava je v celoti posvečena malim nadebudnežem in njihovi ustvarjalnosti. Maj vedno z največjim navdušenjem brska po mojih škatlah z ustvarjalnim materialom in seveda so veliko bolj zanimive kot njegove škatle z igračami. S tem se lahko borim, ga prepričujem, da je še premajhen, ali pa ga poizkusim vključiti. In kako me je presenetil! Bi rekli, da je tole naredil še ne petletnik?


No, pa lepo po vrsti. Na morje sem zaradi stiske s prostorom v avtu vzela le svojo škatlo za nakit (hja, po navdušenju z žico, imam sedaj tudi to). Ko je Maj videl vse te svetleče perlice, žico in oh in sploh- klešče, je bil takoj priliman zraven. Najprej sem mu dala malo žice da jo je zvijal, rezal, nanjo natikal večje perle... kmalu pa sem ugotovila, da lahko komot naredi tudi kaj res uporabnega.

Najprej sem mu dala ostanek enega memory wire in nastala je preprosta zapestnica za babico:


Ker je bilo tole prehitro narejeno, sem odprla nov paketek, mu dala ta male perlice in po štirih urah mira in tišine, tara ... je nastala zgornja rdeče srebrna zapestnica.

Moram priznati, da me je čisto presenetil s svojo vztrajnostjo in potrpežljivostjo. Zapestnico je tudi dobila babi, jaz pa hitro tečem po nov memory wire :)

Pa še ena ideja za male ustvarjalce. Obeski za ključe. Tale je nastal za njegovega papa, na katerega sem po njegovih navodilih tudi napisala papi. Pisane perlice so ostanek enega mojega neuspelega poskusa fimanja- pa naj še kdo reče, da nekoč ne pride vse prav. Kombinacija je črno bela, ker je po njegovem mnenju le taka primerna zanj.


Bodite lepo in uživajte v kreativnosti s svojimi mulčki. Mene toliko naučijo in so moj pravi navdih.

Maja

Še več idej za ustvarjanje

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...