Odklop

Odkar sem pričela pisati tale blogec, tako dolgega odklopa še nisem naredila. Pa sem ga rabila. Morje, sonce, dobra knjiga v senčki in brezskrbno preganjanje z mulčki. Prave počitnice.

Letos smo se prvič odpravili na otok Ugljan in kar se nas tiče, smo bili navdušeni. Majhna vasica, 30 m do plaže, majhen pomolček za skoke v morje in lovljenje ribic zvečer. Sprehod do Ugljana je peljal čez borov gozdiček s pompozno glasbo škržatov in z omamnim vonjem.

Volje za ustvarjanje ni bilo res nobene. Škatlo za nakit, ki sem jo vzela s seboj za vsak slučaj, če me kaj prime, je iz prtljage na koncu potegnil starejši in potem so vsi fantje delali zapestnice z elastičnim laksom. Pa naj še kdo reče, da rabiš za to punčke.

Maj mi je naredil tudi tole lušno modro belo zapestnico. Nujno je potrebovala kompletek in tako je kljub popolni ustvarjalni abstinenci nastala še verižica. Glede na vremensko napoved, mi bo kompletek prišel prav še kar nekaj časa.

Lepo vas je bilo spet brati in videti, kaj vse ste lepega v tem času ustvarile. Lep zaključek poletja vam želim.

Maja

Hišico dobi...

Naj se najprej zahvalim vsem za spodbudne besede v objavi Ena hišica zate, ena hiša zame. Nikoli se ne ve, kdo pozna tiste prave ljudi, ki bi si lahko ustvarili svoj domek v stanovanju, ki nam je tako pri srcu. In to z razlogom

Stanovanja sicer še nismo prodali (res je, da tudi čas ni najbolj idealen), smo pa zato imeli nekaj zanimivih ogledov in morda bo kateri o njih tisti pravi.

Med 21 komentarji, ki ste jih pustili pod zgornjo objavo ali katerokoli drugo objavo na blogu o Prav posebnem stanovanju v Postojni, je random.org izžrebal...

HALI! 

Čestitke! Hali, oglasi se mi na mail, da se zmeniva za predajo ključa tvoje nove hišice.

Še naprej pa ste vsi prav toplo vabljeni, da se oglasite pri nas doma v Prav posebnem stanovanju v Postojni, se razgledate naokoli in malo pokremljate z mano. Obljubim, da skodelica čaja in kakšen piškotek zagotovo ne bosta manjkala.

Imejte se lepo in uživajte poletje.

Maja

Poštempljali smo vse :)

Če odštejem zabavo, ki jo imajo mali otroci s štempiljkami, večje vrednosti v njih nisem videla ... do pred kratkim. V Mladinski knjigi sem našla tako lušne štempiljke! Vzela sem kar dva  kompleta: komplet divjih in komplet domačih živali. V vsaki je pet odraslih živali z mladički.

In sva se lotila z najmlajšim triletnikom. Najprej sva reciklirala dve enobarvni beli majčki od starejšega, ki sta se ponašali s flekci od sadja in sladoleda. Uporabila sva nove štampiljke in barvo za tekstil, ki sva jo nanašala z gobico neposredno na štampiljke. Enako lahko uporabite tudi druge oblike, midva sva naprimer pokrovček za krogce.

Na koncu sva poštempljala še na hitro sešite poletne 3/4 hlače.

In potem sva se ustavila... no, vsaj za sedaj. Imela sva se super in nastali so res unikatni kosi oblačil. Da ne omenjam, kako važen je sedaj mlajši v vrtcu v svojih avtorskih majčkah! Toplo priporočam.

Imate tudi vi kakšno idejo, kako še uporabiti štampilke, razen za voščilnice?

Bodite lepo.

Maja

p.s. Na blogu o našem stanovanju v Postojni, ki mu iščemo nove prave lastnike, smo se sprehodili po največji sobi stanovanja, ki je pri nas tri v enem. Lepo vabljeni, da nas obiščete.

Rumena z veliiikim kitom

Kot sem obljubila v objavi Šivanje s slovarjem pri roki, vam pokažem še kapo, ki je nastala za mlajšo, bolj zahtevno stranko. Njene želje so bile, da je rumena z zelo veliiikim kitom.

In kako mi je uspelo? Rumena je dovolj rumena, kit pa je malce premajhen, po mnenju novega lastnika. Biti bi moral okoli in okoli. Oh, otroška domišljija, kaj ni nekaj fantastičnega!

Kje najdete kroj, če vas zamika, sem napisasla v prvi objavi. Blago pa je tudi tokrat iz Kilometra.

V prejšnji objavi pa lahko še vedno pustite komentar do 20.7. in med vsemi bom izžrebala novega prejemnika pikaste torbice.

Bodite lepo in želim vam čim več brezskrbnih trenutkov v senčki.

Maja


p.s. Na blogu o prav posebnem stanovanju v Postojni, ki išče nove prave lastnike, smo si včeraj ogledali najmanjši prostor v stanovanju. Uganete kateri je?

Ena hišica zate, ena HIŠA zame

Izredne razmere zahtevajo izreden pristop. Na naši poti do hiške ni več ovir in najkasneje pozimi se bomo selili v svojo hišico, kar pomeni, da moramo prodati stanovanje. Žal razmere na trgu niso idealne, še težje pa je potencialnim kupcem v petnajstih minutah prikazati čar našega stanovanja. Stanovanje namreč niso samo štiri stene in njihova ohranjenost. Je veliko, veliko več. Med vsemi stanovanji, novimi in starimi, je prav to res nekaj posebnega. Čisto zares! Vas zanima zakaj?

Na naslovu www.stanovanjevpostojni.blogspot.com vas bom popeljala v prav vsak kotiček našega stanovanja, sprehodili se bomo po okolici, v senčki pod slivo poklepetali s sosedi… Pridete?

Imam pa za vas še majhno presenečenje. Med vsemi, ki boste pustili komentar pod to objavo ali katerokoli objavo na blogu našega stanovanja do 20.7.2011, bom izžrebala enega, ki dobi tole majhno torbico s svojo hiško.

Torbica je narejena je iz 100% bombaža, dodatki na njej pa so leseni. 

Zelo vesela bom, če link do stanovanja v Postojni posredujete naprej tistim, ki menite, da bi jih utegnilo zanimati. Morda tako le najdemo prave nove lastnike za naše stanovanje v Postojni.

Vsi konstruktivni komentarji, predlogi, ideje so zelo, zelo dobrodošli.

Hvala vam in srečno tako vam kot nam :)

Maja

Šivanje s slovarjem pri roki

Včasih drugače ne gre. Šivalni stroj na eni, gospod Google prevajalnik na drugi in smo šli…

Pred kratkim je Nelya na svojem blogu Čarobna preja pokazala tako simpatične otroške klobučke, ki jih je zašila po kroju iz revije Ottobre. Sama te revije prej nisem poznala. Šivanja sem se učila z Burdo, ki ima vedno tudi nekaj otroških krojev na koncu. Ampak ti klobučki so bili tako simpatični in kot je Nelya napisala, jih nikoli ni preveč, da sem enostavno morala poskusiti.

Da revijo lahko kupim v trafiki na koncu Hale A v BTC-ju, mi je zaupala Sonja.  Hvala! Nad revijo sem bila tako navdušena, da sem komaj dočakala vrnitev iz enotedenskega dopusta. In ko sem končno le odprla navodila za šivanje, sem ugotovila, da sem že pošteno pozabila nemščino. S trmo, vztrajnostjo in pomočjo g. Googla sem se le prebila skozi vsa navodila (ki pravzaprav niti niso komplicirana) in nastala je prva kapa, v bolj resni kombinaciji za starejšega.

Kapa ju zunaj karirasta, znotraj temno modra, prešita z belo. Kombinacija popolnoma ujemajočega karo blaga in modrega blaga je iz letošnje Kilometrove ponudbe. Skupni čas izdelave, dobre štiri ure! V drugo bo zagotovo šlo veliko hitreje.

Starejši je bil kapice zelooo vesel in jo je takoj zamenjal za staro. Mlajši ima bolj določene želje. Biti mora rumena z veliiiikim kitom. Kaj bo nastalo, vam pokažem naslednjič.

Sama imam za športne aktivnosti najraje navadno kapo s šiltom, za pohajanje in morje, pa sem si lani kupila velik slamnik. Kaj pa ve? Ali se poleti sončku skrijete pod kakšnim klobučkom? Kakšni so vam najbolj všeč?

Maja

Nova poletna poštarka zame :)

Če pomislim, da sem bila včasih čisto zadovoljna s tremi univerzalnimi torbicami, ki so pokrile vse moje potrebe. Potem se je zagodilo. Pred dvemi leti sem sešila svojo prvo torbico... in od takrat se ne morem ustaviti.

Že nekaj časa sem se spogledovala z manjšimi poštarskimi torbicami, kamor lahko spraviš najnujnejše, tako za v službo, kot za bolj sproščeno pohajanje.

Zaželela sem si eno bolj poletno, ki jo bom lahko kombinirala k jeansu z dodatnim žepkom za ključe. V ta namen sem do konca porabila zadnji košček črtastega blaga iz Kilometra, ki mi je še ostal od kompletka torbe in torbice, ki sem ju lani sešila za mamo.

Se moram pa tukaj zahvaliti Sonji za fenomenalno idejo. Res ne vem, kako na to nisem nikoli pomislila! Veste tiste trakove za ključe, ki jih dobiš marsikje in se potem valjajo po hiši? Odrežeš jim karabinčke, ki so lahko hudo uporabni in zabavni za popestritev. Sama sem jih uporabila pri ročaju torbice in se mi prav dopade. Sonja, hvala! :)

 

Na koncu je zadrgica na žepku dobila še manjšo popestritev. Izdelava te torbice je bila tako zabavna, nošnja pa je tako praktična, da bo skoraj zagotovo nastala še kakšna. 

Obožujem poštarske torbe.Vseh vrst. Velike, majhne, pisane, resne... So komot in roke proste za druge stvari. Kekakšne torbice pa ve najraje nosite? Kaj vam je pri njih najbolj pomembno?

Maja