Predpasniček zate

To je moja 96 objava in počasi se približujem okrogli 100-tki. Ta pa mi ne bo "ušla", tako kot mi je prvi rojstni dan mojega blogca decembra!


100 objavo bi želela izkoristiti za to, da se zahvalim vsem, ki prihajate na moj blog, vsem, ki si vzamete čas in mi pustite lepo besedo, pohvalo ali nasvet. Vsem, ki me pocukate za rokav na mailu ali v živo, samo da mi poveste, da radi zahajate v moj kotiček. Skupaj z vami sem v tem času zrasla, ustvarjala več in bolje kot kdajkoli prej. Dajete mi energijo, ste sončni žarek za deževne dni, ste moj kotiček, kamor se lahko vedno vrnem in si naberem nove energije. Za vse to vam iskreno hvala.

S temi mislimi in s tem namenom je nastal tudi ta predpasniček. Dolgo sem razmišljala, kaj naj podarim in ker me večina prepozna kot tisto s predpasnički, sem se odločila, da prepasniček naj bo: močnih svežih barv in enostavnega dizajna. In da bo še bolj uporaben, nosljiv na obe strani, kot bo vašemu razpoloženju bolj pasalo. Na eni strani pomladno zelen, na drugi snežno bel s priročnim žepkom.

Če vam je všeč in bi ga imele, le pustite komentar pod to objavo.

Ni važno ali imate blog ali ne, čeprav bom vesela, če poveste malo naokrog, če ga imate, ni pa to pogoj. Nagrajenko bom objavila v 100 objavi, v 99 objavi pa sporočim, kdaj bo žrebanje.

Še enkrat hvala vam, da ste.
Maja

Zapestnica, ki to ni

V petek zjutraj sem stala na avtocesti zaradi nesreče, ko se mi porodi ideja o črnobeli fimo zapestnici. Zrišem jo v zvezek, ki ga imam pri sebi, po službi nabavim črno fimo maso in ves dan koooomaj čakam večer, da se jo bom lotila. Tako živo sem jo imela pred očmi.


Potem pa je šlo vse narobe. Otroci so bili v posteljah šele malo pred deveto in se nikakor niso umirili. Verjetno bi bilo bolje, da bi šla spat tudi sama, vendar ker sem ves dan čakala na ta moj trenutek, sem se je morala lotiti.

Ko so koščki prišli iz pečice, sem ugotovila, da sem transferje slabo "prilepila" in so bili polni mehurčkov. Luknje so bile premajhne za elastični laks. Sem že hotela vse skupaj vreči v smeti, pa sem vseeno vztrajala do konca, namesto laksa uporabila črno žico in nastala je ... preozka zapestnica. Včasih pač ne gre in ne gre ;)

Ker pa sem se pri vseh teh napakah ogromno naučila, sem se odločila, da temu neposrečenemu izdelku najdem drugo uporabno vrednost. Morda bo stojalce za svinčnike, držalo za servetke, okras manjše vazice... Še kakšna ideja?

Maja

Pomlad po japonsko

Ena od stvari, ki sem jih želela preizkusiti, ko se enkrat le lotim fima, so bili trasferji na fimo maso. Že dolgo tega sem jih videla pri Maji in od takrat mi niso dali miru. Ker sem letos le zbrala voljo in pogum, da se s fimom spoznava, je nastal prvi izdelek.



Japonska umetnost mi je bila vedno fascinantna. Dehteči cvetovi, pisane ptice, močni kontrasti na belem ozadju. Takšna mi je najbolj všeč. Se vidi, da tudi sama pogrešam pomlad? No, sedaj bom en majhen košček nosila kar s sabo ;)

Maja

Gumbki takšni in drugačni

Včerajšnji turoben dan sem se spoznavala s fimom, malo mečkala, malo valjala in rezultat je skoraj poln lonček gumbkov. Nastali so vseh barv. Pisan izbor majhnih


in nekaj velikih.


Mislim, da jih ne bo težko porabiti pri šivanju. Me to spominja na mojo maturantsko obleko, ki sem jo kupovala tako, da je pasala k uhančkom, ki sem jih že imela. Sedaj bom pač morala zašiti kaj, da uporabim te gumbke.

Maja

Iz teorije v prakso

Prvo fimanje doma po tečaju se je končalo s tremi roladicami in fino zarezanim prstom. Saj na nožkih za rezanje fima je lepo pisalo, da niso za otroke... Roladice sem tako le pospravila in fimanje je bilo začasno odloženo.


Ko sem razmišljala, kaj podariti najljubši sosedi mojih sinov, sedaj enajstletni Marini, so prišle roladice kot naročene. Vesele, tople, razigrane, takšna kot je sama. Upam, da ji je kompletek všeč in ga bo rada nosila.

Marina je Majeva "punca" od kar je začel govoriti. In čeprav so punce iz vrtca "brez veze" Marina ostaja kul. Tudi moj drugorojenec ni nič manj navdušen nad njo in bi jo kar posvojil, če bi se dalo. Z namenom harmoničnih družinskih odnosov v prihodnosti sem že apelirala pri sosedih, da bi nujno rabili še eno punčko. Žal zaenkrat bolj slabo kaže. Se bosta pač mogla naučiti, kako se v življenju stvari delijo ;)

Pisan pozdrav,
Maja

Popustno razmišljanje

Zadnje dva tedna nas spet pestijo virozice, tako da časa za ustvarjanje ni bilo. Vseeno pa je nastal kostumček za najmlajšega - preprost dalmatinček. Po tem, ko ga je en teden opazoval iz varnostne razdalje in niti blizu ni hotel, se je včeraj zvečer le opogumil in skupaj z blokovskimi otroci naredil en krog do prijaznih sosedov. Sicer brez hlač, ampak zato nič manj ljubek :)


Sem se pa letos malo zamislila. Ko sem kupila tole blago, Črt še v načrtu ni bil. Mišljen je bil za Maja, za naslednje leto. Potem pa sem ugotovila, da imajo že triletni otroci jasno predstavo kaj je kul in kaj ne in dalmatinček je izvisel ... do letos.

V Majevi skupini so bili petletniki skoraj vsi Ninja želve, Spidermani ali Batmani in naš ni bil izjema. V tistih umetnih, podloženih mišicah se je sam sebi zdel tako super. Me prav zanima, kako bi izgledal kostum za npr. Barbiko, s podloženimi boki in prsmi. Bi bil deležen veliko zgražanja? Verjetno. Dvojna merila? Vsekakor.

No ja, sva imala z Majem vsaj lekcijo o superjunakih, o tem da so super zato, ker pomagajo drugim, ker znajo svojo moč, vrline uporabiti v dobro in da namen ni, da se med sabo samo bojujejo. Sem bila kar malo ponosna, ko je po dnevu preživetim v vrtcu kot Batmen izjavil, da je ščitil punce pred zlobnim Spdermenom. Morda upanje le še ostaja.

Maja

Žametka ali dvomesečni dolg

Pred več kot dvemi meseci sem dobila idejo. Rabim večjo črno torbo, ki jo bom lahko nosila v prostem času in bo nadomestila tisto super torbo, v kateri prenašam plenice, mokre robčke, rezervno majčko, bodi, hlače in po potrebi žabice za ta mlajšega, pa kaj za pozobat in popit, rokavičke, denarnico, kapo zame za vsak slučaj... In seveda, ne sme na na prvi pogled kričati, kaj se skriva v njej.

Skombinirala sem črn žamet s toplo oranžno v notranjosti torbe in stranskih žepih, na traku, kači in šivih. Prvotno sem želela narediti nekaj čisto drugega, skombinirati s pletenjem, pa sem se pri tem tako uštela, da sem po prespani noči opustila prvotni plan.

Še dobro, da je zima letos radodarna in izgleda, da bom torbo kljub zamudi lahko še veliko nosila.

Maja