Nori na torte

Ko je Polonap prijazno dala na razpolago dve od svojih umetnij, deklico s torto ter mafine, sem takoj vedela, da ju bom definitivno uporabila za izdelavo darila za mojo super sosedo in dobro prijateljico Majo. Maja namreč peče božanske torte. Prav nič niso nasitne in kako se šele topijo v ustih! Kos ni nikoli prevelik. In kar je najlepše, je, da nas zelo pogosto razveseli s kakšno. Ali na rojstnem dnevu, ali kar tako.

Odločila sem se, da kot vrhunska pekačica tort za rojstni dan zasluži unikaten predpasniček. Uporabila sem blago, ki mi je ostalo od torbe 2 v 1 in iz njega sešila predpasniček 2 v 1. Nosljiv je namreč na obe strani. Kroj je isti, kot za vse predpasničke do sedaj.

Ena stran je črtasta. Črte sem zadnji trenutek obrnila, tako da so navpične in povdarijo postavo, namesto, da bi jo razširile. Zakaj pa v predpasničkih ne bi smele biti tudi zapeljive, a ne. Dodatno sem s transfer papirjem nalikala še deklico s torto in Polonine mafine. Tu pa sem bila kar fino jezna, saj se mi je prvič zgodilo, da je barva rdeče črte nekoliko udarila čez transfer... Deklica je pa prav taka kot Maja: ima goste rjave lase in v rokah drži božansko torto.


S pomočjo Corela sem nato torto izrezala iz celotnega motiva (Polona, upam, da ne boš to imela za prevelik poseg v tvoje delo, ampak v tvojem pravnem tekstu nisem nič našla ;) in ga uporabila za izdelavo subtilnega "I love torta" motiva, ki sem ga s transferjem nalikala na drugo, vijolično stran predpasnika. Saj vem ... zakaj angleško, ko bi lahko slovensko. Ampak tukaj mi je tako res veliko bolj pasalo...

Za konec naj vam z Majinim dovoljenjem pokažem še nekaj slik njenih tort, ki vam takole obljubim ne bodo dodale niti gramčka. V katero bi raje zagrizli? V gusarsko...

... indijansko ...

... zaljubljeno...


... zasanjano...


Bodite lepo in naj bodo vaši dnevi čim bolj sladki, po možnosti s češnjo na vrhu.

Maja

Tudi mali Spidermeni kuhajo

Pa smo preživeli prvi teden službe in že se mi kolca po dopoldanskem mirnem in brezciljnem pohajanju z vozičkom, neskončnih uricah crkljanja (ker Črt je res ena VELIKA carta, kar iskreno povedano meni ZELO paše), ter po mojih uricah med Črtovim spanjem, ko sem lahko po mili volji ustvarjala. Sedaj bo treba čas najti nekje drugje, pa to zagotovo ne bodo večeri, ker hodim spat s kurami, da se zjutraj sploh lahko iz postelje izvlečem...


Sem pa bila pred odhodom nazaj v službo toliko organizirana (enkrat za spremembo), da sem uspela narediti nekaj daril na zalogo. Prvo smo podarili to soboto Janu, ki je praznoval četrti rojstni dan. Ko je njegova mamica povabila Maja na rojstni dan, sem malo potipala glede darila. Izrazila je željo po predpasničku, takem, kot ga je dobila njegova sestrična Žana. Ok, super, ni problema. Kaj pa Jana še veseli? Izkaže se, da je med drugim to Spidermen. In tako je nastala ideja za Spidermenov predpasniček in Majeva H&M Spidermen majica je bila kot nalašč za idejo kako to izvesti.

Ko ga je Maj zagledal sem seveda morala TAKOJ narediti še enega za njega. Glede na to, da zelo rad kuha in peče z mano, si ga tudi zelo zasluži. In potem je bil še tako prijazen, da mi je poziral za tole fotko. Priden fant!

Sem se pa tale teden večkrat spomnila na kar nekaj mamic, ki imate enega, dva, tri in celo več otrok, pa vam vseeno uspe ustvarjati na veliko in to delite z nami na svojih blogih. Le kako vam uspe?

Z nalogo, da se kmalu zorganiziramo, vas prav lepo pozdravljam in vam želim, da bi kmalu kaj noge v morje namočile. Jaz že komaj čakam!


Maja

Poletje, jaz sem pripravljena!

Zadnji dnevi so potekali v znamenju prvega rojstnega dneva mojega malega nadebudneža Črta in odhoda nazaj v službo. Priznam, da me je kar malo stiskalo, saj je bilo doma reeeees fino. Ampak na srečo delam v družinam prijaznem podjetju, tako da ni bilo problema, ko sem izrazila željo po krajšem delovnem času. Pa še čez tri tedne grem že na dopust, da porabim še starega, tako da se res ne bi smela čisto nič pritoževati, vem. Ampak mojo pikico bom pa vseeno zelo pogrešela, čeprav vem, da ji ne bo hudega.

Zadnji teden je bil zato ustvarjalno podrejen izdelavi daril za nekaj ljudi, ki praznujejo v kratkem, nekaj pa sta dobila tudi Črt in Maj. A o tem drugič. Naj se pohvalim, da sem nekaj naredila tudi zase.

Tole torbo 2 v 1 sem imela ogledano že od marca, tudi blago sem že kupila, a potem ni in ni bilo časa. Pa me je zadnjič Marička spomnila nanjo, ko je tudi izdelala svojo 2 v 1 lepotičko.

Kroj sem našla na netu, na blogu od Lula Loise, skupaj z zelo natančnimi navodili za izdelavo. Všeč mi je bil, ker je torba velika, da vanjo lahko poleti spravim vse za pohajanje, od denarnice, sončnih očal, kreme za sončenje, mokrih robčkov, rezerve pleničke za malega, tankih majic z dolgimi rokavi za vsak slučaj, kakšne vode, palčk, pa še za kakšen avtek ali bagarček ostane prostora. Poleg tega lahko torbo nosim obrnjeno na obe strani. Ena je bolj navihana, druga bolj resna, tako da bo za vse priložnosti. Res ne vem, katera mi je bolj všeč ;)

Če vas zamika izdelava te torbe, bi vam svetovala le, da naredite daljše ročaje, če jo boste želeli nositi "po poštarsko", saj so zame, ki sem sicer višje postave, za to prekratki. Ročaje lahko tudi malce zožaste.

Upam, da se bomo novega ritma doma hitro navadili in bom v sedaj veliko bolj natrpan urnik lahko kmalu spet vključila meni tako drage urice za moje ustvarjanje.

Naj se za konec zahvalim še Tanji in Nataši, ki sta mi podelili nagradico za moj blog. To mi res veliko pomeni, saj sta prav njuna bloga med tistimi, ki jih z največjim užitkom spremljam, ki sta pogosto navdih za nove izdelke in katerih komentarji mi tako pogosto polepšajo dan. Hvala vama! Nagradico z največjim veseljem podelim naprej kar vsem blogerkam, ki ustvarjate s srcem in svoje umetnije delite z vsemi nami, vsem, ki si vzamete čas, da mi pustite na blogu komentar ali nasvet, skratka vsem, ki nas druži ista ljubezen ... ljubezen do ustvarjanja.

Bodite lepo in da bi našli čim več časa zase in svoje ustvarjanje.

Maja

Drevo - trije obrazi

Kamnita hišica je že našla posebno mesto v mojem domu, da me bo večkrat spomnila na moje sanje. Medtem pa so nastale še tri majhne das ploščice z drevesi na njih. Takšnimi, kot bodo nekoč v mojem sadovnjaku ;)

Spomladi vsa cvetoča in dehteča, ...


konec poletja polna sladkih jabolk in z mogočno krošnjo, ki nas hladi v vročih dneh, ...


jeseni polna pisanega listja, ki nam ustvari najlepšo naravno preprogo, ki tako lepo šumi pod našimi nogami.


Takole nekako pa bodo izgledala drevesa obešena skupaj na temno rdeči steni moje prijateljice Alenke.



Sedaj bom verjetno naredila še ena in jih obesila poleg kamnite hišice, da me bodo vsak dan spomnile, kako bo, ko se mi sanje uresničijo.

Če vas drevesa zamikajo, naj še povem, da je postopek izdelave podoben kot pri hišicah. Na osnovno das ploščico sem lepila posamezne elemente - travo, steblo, osnovo za krošnjo ter listke, jabolčka oz. cvetove - tako da sem dobila lep 3D učinek. Pobarvala sem jih z akrilnimi barvami.

Bodite lepo in vzemite si čas, da posedite pod kakšnim drevesom, se ohladite v njegovi senci in prisluhnete prijetnemu šumenju vetra, ki se igra z listi nad vami.

Maja

Kamnite hišice, II del

Ko bom velika in se bom preživljala s svojimi umetnijami ... uf, kako se to fajn sliši ... bom imela na Krasu majhno kamnito hiško. To bo moj kreativni kotiček. Okoli nje bo ogromen sadovnjak, ki bo spomladi ves cvetoč in dehteč, poleti nas bo hladil s svojo senco, jeseni pa posladkal in nas razveselil z najbolj pisano preprogo. Veje bodo nosile ogromno visečo mrežo, kjer bodo moji fantje lahko dremali in brali knjige.


Pred vrata hiške bom postavila velik glinen vrč z rožmarinom ter kamnito klop, da bomo na njej lovili prve pomladne žarke, se hladili v poletni večerni sapici in bili skupaj. In če me boste obiskali, vam bom postregla z domačim jabolčnikom in doma spečenim kruhom. A smo zmenjeni ;)

In če vas zanima, zakaj številka 2? V svojem življenju sem živela na štirih različnih naslovih, ampak vedno na isti številki - 2. Kar veliko naključje, pa se bom tega še naprej držala.

Terapevtsko zidanje tele hišice iz das mase, ki je nastala po enakem principu kot prva (z navodili, če bi jo želeli tudi sami narediti), me vsaj malce navdaja z upanjem, da se moje velike sanje nekega dne le uresničijo ... po možnosti še pred penzijo...

Bodite lepo in želim vam, da bi se vam uresničile vaše sanje, pa če so še tako skrite, da jih ne upade nikomur zaupati. No, jaz sem moje vam.

Maja

Kamnite hišice, I del

Včasih sem res grozna. Ko pridem h komu domov na obisk in vidim kakšno sliko ali izdelek, ki mi je res všeč, ga potem pred ubogim gostiteljem spravim s stene ali vrha omare, ga obračam, tipam ... no ovohavam ponavadi ne. In potem gruntam, kako bi to naredila sama doma.


To se mi je nazadnje zgodilo na obisku pri prijateljici Bojani, ki ima mimogrede eno najokusneje opremljenih stanovanj, kjer vsak kvadratni meter izžareva svoj karakter. V predsobi ima obešenih nekaj kamnitih hišic, ki jih je kupila na Hrvaškem v majhi galeriji, dve pa sta iz Učke. Velikokrat se mi oko ustavi na njih. Zadnjič mi pa kar naenkrat kapne, da bi to morda lahko naredila sama iz das mase. Pa je sledilo obračanje, mikroskopsko ogledovanje, otipavanje... In odločitev, da poskusimo.

Nastal je prvi izdelek. Saj začeti je potrebno po malem. Kamniti del hiše z vrati. Tehnika je preprosta. Naredila sem osnovno ploščico iz das mase, potem pa sem na njo zidala oz. lepila vsak kamniti kamen posebaj. Ugotovila sem, da je to super terapija za dneve, ko si želim svojo hišico, ki bi jo zgradila s svojimi rokami... Največ dela mi je dalo barvanje, kar je zahevalo še en obisk Bojane, da sem še malo pogledala ... in sledil bi verjetno še eden, če mi ne bi pobegila na počitnice.

No, pa je po nekaj poskusih vseeno uspelo. Takoj nato, ko sem že bila ravno v zagonu, je nastala še hišica, ampak o tem naslednjič, ko jo do konca pobarvam.

Bodite lepo in uživajte v svojih kreativno obarvanih brlogih, saj če je vremenarjem verjeti, bomo že jutri spet pohajali po sončku.

Maja

Štiriperesna deteljica za srečo

Potem, ko mi je po darilu za mamico ostalo še pol paketka rjave das mase, je le ta kar nekaj časa čakala svoj navdih. No, končno je le prišel v obliki tegale dobrohotnega palčka, ki prinaša štiriperesno deteljico za srečo. Mislim, da bo kar posrečeno darilo prijateljem ob vselitvi v novo hišo.


Me je pa tale palček kar namatral. Ni in ni hotel izpasti tak kot sem želela. Ali je bil preveč podoben tistim iz Sneguljčice in sedem palčkov ali pa Božičku. Ko sem potarnala dragemu, da ne gre in ne gre in mu opisala kakšnega palčka imam v mislih, je takoj vzkliknil. Pa saj to je irski palček, ki ima tudi štiriperesno deteljico. Brez brkov, oranžnobrad, lepo zaobljen. No, potem pa je šlo. Hvala dragi :)

Pa še ena zanimivost. Ko sem delala svečnika iz das mase, res nisem več vedela, kje ga lomim, saj je bila posušena luknja za svečko vedno premajhna. Sedaj pa vem. Če pogledate pobliže štiriperesno deteljico, boste videli, da so listki razmaknjeni za kakšen milimeter. Ampak to je nastalo šele s sušenjem, predtem so bili listki namreč kar tesno skupaj. Imam končno dokaz, da se das masa res krči s sušenjem. Zanimiv efekt, ki pri tem nastane, pa bom še kje uporabila.

Za konec pa naj pokažem še malo umetnino, ki jo je naredil Maj iz zadnjih ostankov rjave das mase s čisto malo moje pomoči po njegovih navodilih - zmajček. Ne nismo gorenjci, ampak od tega paketka das mase res ni ostalo čisto nič.

Uživajte praznike in naj vam ne minejo prehitro,

Maja