Krtek - darilo za vzgojiteljici

Pa smo ga dočakali! Poletje 2020. Zelo drugačno, a zato ga nismo prav nič veseli. Morda, ga zato celo še bolj cenimo.

Adijo šola, adijo vrtec, pozdravljeno poletje

Prav zanimivo mi je bilo opazovati svoja otroka, kako sta se veselila konca šole in to kljub temu, da sta zadnje tri mesece delala šolo od doma. Pravzaprav jima je bila ta drugačna šola prav pisana na kožo, pogrešala sta le prijatelje in druženje z njimi.

Ko se je name obrnila M, ki me je vprašala, če bi bila pripravljena sešiti predpasniček s krtkom, ki je bil maskota jaslične skupine, ki jo je obiskovala njena hčerka, sem bila izziva zelo vesela.

Hvala vzgojiteljice, hvala učiteljice

Letošnje leto je bilo res drugačno in niso dobili vsi otroci priložnosti, da se zahvalijo in poslovijo od svojih vzgojiteljic, ki so bile z njimi na prvi črti, da so se njihovi starši lahko vrnili na delo.

Žal ji predpasnička s simpatičnim krtom nisem mogla sešiti, na zalogi ni bilo dovolj primernega blaga, sem ji pa predlagala alternativo, ki ji je bila všeč. In meni tudi. :)

Nastali sta dve torbici personalizirani z imeni vzgojiteljic, taki, ki vedno prideta prav in dovolj veliki, da lahko vanjo spravita marsikaj. Lušni in praktični. Imaš tudi ti kakšno tako v svoji torbici?

Naj bo brezskrbno

Tudi če bo letošnje poletje malce drugačno, kot ste ga bili vajeni, vam želim, da ga čim lepše in čim bolj brezskrbno preživite in pri tem morda spoznate še kakšen do sedaj skrit kotiček prelepe Slovenije.

Maja

Kam z umetniškimi izdelki naših otrok?

Ko je bil Č še mlajši, je imel fazo, ko je bil navdušen nad izdelovanjem majhnih posodic iz DAS mase. Vseh oblik, ene bele, druge poslikane ... veliko, veliko njih. S takim veseljem mi je vsako podaril, a kam s toliko majhnimi posodicami? 

Obdržati ali ne?

Priznam, pogosto sem v dilemi, kam z vsemi čudovitimi izdelki, ki jih otroka ustvarita. Sčasoma se tega nabere res veliko in preprosto ni dovolj prostora, če bi hotela vsak njun izdelek razstaviti, uporabiti ali le spraviti. Zato vsake toliko sedemo, pogledamo in občudujemo kaj vse sta do sedaj že ustvarila, in sama povesta, kaj bi še obdržala in kaj ne potrebujeta več.

Minimalističen pristop

Izdelke, za katere se odločimo, da jih fizično ne potrebujemo več, bi jih pa vseeno želeli imeti za spomin ali imajo večjo čustveno vrednost, slikamo in na ta način spravimo. Tako še vedno ostanejo z nami, prostora pa ne zavzemajo več. To idejo sem dobila, ko sem želela poenostaviti svoje življenje, svoj dom in sem se spogledovala s praktičnim minimalizmom. :)

Ponovna uporaba

Vsake toliko se zgodi, da so njune spravljene umetnine točno to, kar v nekem trenutku potrebujem. Obožujem take prebliske, saj s tem njunim izdelkom vdahnemo novo življenje. Tako se je zgodilo s to majhno roza posodico iz DAS mase.

Sedaj, ko po dolgem času šivalni strojček spet veselo drdra, sem ugotovila, da nujno potrebujem blazinico za bucke, saj so bile raztresene po majhnih škatlicah, kar je bilo zelo nepraktično.

Odločim se, da si bom naredila blazinico za bucke v obliki kaktusa, ki bo polepšal mojo ustvarjalno mizo, ne bo rabil zalivanja in bo vedno cvetel. Izdelava je res preprosta:

• v krogu seštrikate zelen tulec, ena leva & ena desna (kot začetek nogavičke)
• tulec na vrhu z notranje strani fino zavežete.
• tulec napolnite s polnilom 
• tulec spodaj potegnete skupaj tako, da vrvico potegnete čez vse zanke in zašijete
• skvačkate majhno rožico, ki jo s knofkom prišijete na vrhu kaktusa
• kaktus posadite v posodico.

Ko sem razmišljala, katero posodico uporabiti, je bila prav majhna roza posodica, tista, ki jo je Č naredil že pred leti, najboljša in zame najlepša rešitev. Sedaj stoji poleg monitorja na ustvarjalni mizi in vsake toliko časa ga prav z veseljem pogledam.

Kaj pa vi naredite z izdelki vaših otrok? Spravite, podarite naprej, daste stran?

Lep zadnji majski teden vam želim, 

Maja

Ko mami ve - darilo za najstnika ❤

Velik nasmeh, veselje v očeh, roke iztegnjene v pričakovanju, da ga objamejo in stisnejo. Presenečenje, ki je uspelo 100 na uro. 

Čeprav je upihnil že 12 svečk in je fant od fare, pa vem, da je v njem še vedno tudi tisti mali Č, ki  ima tako zelo rad svoje medvedke. Zastopim ga. V moji sobici mi družbo še danes dela moj medvedek Brundo, ki je bil še v mojih najstniških letih moj največji zaupnik. Ko sem se pred 20+ leti vselila k svojemu dragemu, sem prišla s kovčkom v eni in medvedkom v drugi roki. Moj dragi vedno pove, da je tisti trenutek vedel, da je zadeva resna. Kaj ni res, da se mu 40+ let sploh ne pozna?

V svoji ustvarjalni sobici sem imela na polici že dalj časa zelo mehak rjav flis. Č ga je večkrat občudoval, pobožal in pripomnil, da moram iz tega blaga nujno sešiti medvedka. Pa sem ga in to zanj. Ja, kljub temu, da je že velik fant. Naredila sem preprost kroj, kot veliko mehko blazino, da ne bo izpadlo preveč otročje in se vzdržala vseh "kjut" kombinacij z drugim blagom, srčkov, ki bi jih sicer gotovo dodala - ta del je bil zame najtežji. Vmes sem Č-ja večkrat povprašala za mnenje, za pomoč pri odločitvi, kaj bi on izbral, ker ima tako dober okus. Niti sanjalo se mu ni, da šivam zanj. :)

Čeprav sem sešila zelo "fantovskega" medveda, se nisem mogla povsem upreti in sem mu zavezala še rdečo rutko. Že takrat sem vedela, da v praksi ne bo obstala in res ni, ampak kjut je pa zgledal.

Pravi, da mu je tak, povsem preprost, brez vsega, najbolj všeč. Sedaj že nekaj dni spi z njim in kot mi zadovoljna stranka zagotavlja, ni še prav nič izgubil na svoji mehkobi.

To je zame eden najlepših občutkov na svetu, ko sam ustvariš darilo za svojega otroka, izbereš tkanine, jih skombiniraš, zašiješ vsak šiv z ljubeznijo, napolniš pliškota z dobrimi željami in je otrok na koncu iskreno navdušen nad darilom.

Kaj pa vi, še imate svojega najljubšega pliškota? Kako mu je ime?

Zakaj ni vedno dobro, da dobimo kar si želimo in zakaj so kosmatinci zakon

Danes se mi res ne da 

Zunaj dežuje, piha, je temačno, popoln dan, ki bi ga brez težav preživela na kavču, zavita v toplo odejo in z dobro knjigo v roki. Ampak domače kardelo je lačno, zato sem na kuhinjsko mizo, kot že nekaj koronavirus tednov vsak dan okoli 13.00 ure, postavila domače kosilo.

To je edini trenutek v dnevu, ko smo doma vsi skupaj in lahko v miru poklepetamo, naredimo plane. Na začetku karantene, ko je bilo jasno, da bomo kar nekaj časa spet vsi doma, smo razdelili odgovornosti, tudi to, kdaj kdo pelje ven našega kosmatinca. To je bila odlična odločitev, ker je prihranila veliko pregovarjanj, pogajanj in prošenj v prazno.

Danes sem bila za dolg sprehod z našim kosmatincem na vrsti jaz. Priznam, prav nič mi ni dišalo, da bom morala ven v veter in dež in zato sem razmišljala, kako bi nad sprehodom v tem čudovitem vremenu navdušila kakega drugega družinskega člana. Seveda povsem neuspešno, saj se naša najstnika zelo strogo držita pravil, kadar so jima v prid. In za sprehod onadva danes nista bila na vrsti.

Kar naj piha, sneži, dežuje, morava ven

Pa sva šla jaz iz naš kosmatinec, ki je vedno, ampak res vedno za akcijo. Lahko dežuje, sneži ali piha, on bi šel ven. Lahko je sredi noči, ko je sladko spal, a je takoj pripravljen iti ven. Pravzaprav za njega ne obstaja koncept vremena, časa, pogojev, samo dejstvo, da gre lahko VEN. In sva šla. :)

Oblekla sem se vremenu primerno. Softshell hlače, nepremočljiva jakna s kapuco poveznjeno čez glavo in pohodni čevlji. Nič navdušena. No, vsaj deževati je nehalo. Greva proti gozdu, po cesti nad vasjo. Ko se tako počasi dvigava, posveti sonček. Najprej bolj sramežljivo, potem pa z vso močjo objame sveže opran gozd in travnik ob njem. Snamem kapuco, odpnem jakno, postane prijetno toplo. Ptički dobijo zalet in začnejo glasno ščebetati, prepevati. Prekrasno je.

Nepričakovano darilo

Upočasnim korak in uživam v sprehodu. Čisto sama sva, nikjer nikogar. Čutim, kako me narava polni z energijo, kako sem vedno boljše volje. Takrat dojamem. Če bi se uspela izogniti temu sprehodu, ker se mi reeees ni dalo, ker mi je bilo odveč, težko, vsega tega sedaj ne bi doživela.

Drugi za #10Ustvarjalnih

Kako je vse to povezano z mavrico? Pravijo, da ko mine nevihta, za njo pride mavrica. No, jaz sem se odločila, da ne bom samo čakala, da nevihta mine in posije mavrica, ampak sem si jo kar sama sešila. Te vesele barve me spravljajo v dobro voljo in prav lepo jo je pogledati vsako jutro, ko se zbudim. Zadnje dneve, tedne sem spet začela uživati v ustvarjanju in izzivu #10Ustvarjalnih, a ko sem se lotila prvega projekta, sem se morala prav prisiliti, saj ni bilo ne volje ne ideje. Tako kot s sprehodom. Res nikoli ne vemo, zakaj je nekaj, kar nam je lahko sprva težko, v resnici dobro za nas.


Tudi vam pošiljam mavrične barve, če jih slučajno potrebujete, naj napolnijo tudi vas in vam polepšajo dan.

Maja

 

Ko življenje pritisne na bremzo

Težko verjamem, da sta od moje zadnje objave minili že celi dve leti in pol! Veliko prahu se je medtem nabralo v tem mojem kreativnem kotičku, ki me je tiho in potrpežljivo čakal, da se nekega dne morda spet vrnem.

Pandemija

Da sem spet pokukala sem, pobrisala prah in pobrskala naokoli, se moram "zahvaliti" pandemiji. Po tem, ko sem si velikokrat v zadnjih dveh letih in pol želela, da bi imela več časa, sem ga zdaj dobila. Najprej karantena, potem ukinitev mojega delovnega mesta. Prvič od konca šolanja kar nekaj let nazaj nimam jasno začrtane poti. Me skrbi? Koga ne bi, še posebno, če imaš kredit in šoloobvezne otroke. A po drugi strani imam sedaj prvič od zaključka šolanja priložnost, da se zares ustavim in pogledam, kam v resnici želim in kako. Za to priložnost sem iskreno hvalažena.

Nekateri imajo šport, drugi glasbo

Za mene je bilo vedno ustvarjanje tisti čas, ko sem lahko resnično izklopila in napolnila svoje baterije. Ustvarjanje je bilo zame vedno neka vrsta meditacije, ko se je duša lahko umirila, oddahnila in napolnila z energijo. 

Pogrešala sem ta moj čas, čeprav sem imela zelo kreativno službo a v njej sem se izpela. Nekajkrat v tem času sem pokukala v ta svoj kotiček, pobrskala po ustvarjalnem materialu, a želje po ustvarjanju ni bilo, prav nobene.

Nov začetek 

In potem je prišla pandemija, ukinitev delovnega mesta in v istem času sem prejela sms, da se je sredi tega norega časa rodila ena prav posebna deklica, ki mi je nehote vrnila veselje do ustvarjanja. Zanjo sem želela ustvariti nekaj posebnega. Morala sem pobrisati prah iz šivalnega stroja, najti šiviljske škarje pri enem sinu, meter pri drugem (seveda sta si samo sposodila ... nekoč). Presenetilo me je, kako zelo sem spet po tako dolgem času uživala v ustvarjanju, v dejstvu, da se mi nikamor ne mudi, nobenih rokov, ciljev, nobenih pričakovanj, usmeritev. Samo jaz, barve in drdranje moje stare mašince. 

#10Ustvarjalnih

Odločila sem se, da bom naslednjih nekaj tednov izkoristila za to, da se spet "najdem" in ugotovim, kaj si pravzaprav v resnici želim. Kam in kako naprej. Ker je bila ustvarjalnost vedno moja meditacija, sem se odločila, da ji predam vajeti, da si podarim čas za ustvarjanje desetih izdelkov. Nimam nobenih pričakovanj, samo eno pravilo, v procesu moram uživati in pustiti, brez analiziranja, da me popelje kamor želi. 

Tejle veseli zvezdici pripada častno prvo mesto v tem izzivu, ker mi je vrnila veselje do ustvarjanja in podarila upanje na nov začetek. Kaj pa naprej? Bomo še videli. :)

Želim vam vse dobro, da ostanete zdravi in zvesti sebi. 

Maja

p.s. Če pa se je vaša ustvarjalna duša našla kje v tem zapisu, lepo vabljeni, da se mi pridružite v izzivu #10Ustvarjalnih

p.p.s. Če bi se tudi sami radi lotili te zvezdice, naj zaupam, da je sila preprosta, kroj in navodila pa najtete v Etsy trgovinici tukaj. 

Darilo za novopečeno vzgojiteljico

Marjanci so se izpolnile sanje in v teh dneh odhaja na novo delovno mesto, v vrtec. Za seboj pušča super sodelavke, ki so ji pripravile res lepo presenečenje. Podarile so ji unikaten predpasnik, kot ga nosijo vzgojiteljice v vrtcih. Presenečenje je na polno uspelo:

Res lepa zgodba, polna čudovite pozitivne energije. Prav to je razlog, zakaj rada ustvarjam ...  Res sem vesela, da lahko tako postanem delček teh nepozabnih zgodb.

Marjanca, naj ti tudi tu zaželim srečno na novi poti in da bi imela vsaj pol tako dobre sodelavke, kot si jih imela do sedaj.

Maja

Podarim dva ovratna trakova za ključe brez karabinčka

Sem bila tako vesela, da sem zelo verjetno našla rešitev naših težav z izgubljenimi ključi, o katerih sem se razpisala zadnjič, da sem sešila še dva taka ovratna trakova za ključe.

Oba sta brez karabinčka, z močnim kovinskim obročkom. Eden za osnovnošolko in eden za osnovnošolca. Pa njuni imeni bom tudi dodala na zadnjo stran.

Bi prišla prav?

Če bi ju imeli, hitro klik na mojo Facebook stran in se pofočkajte v objavi. Čas imate do torka 29. 8. 2017.

Želim vam čudovit zadnji počitniški konec tedna. Se kar strinjam z otrokoma, da počitnice veliko prehitro minejo, kaj ne?

Maja

Ovratni trak za ključe brez karabinčka - 2:0 za mamo

Le kaj je s temi ovratnimi trakovi za ključe? 

Vsako leto ista zgodba. Prvi dan otrok ena in otrok dva dobita v šoli ključ svoje nove omarice skupaj z jasnim sporočilom iz šole, da naj si naredimo duplikat.

Vsako leto grem tako do strica, ki dela ključe. Ne naredim samo duplikat ampak vsaj triplikat ... iz izkušenj. Za vsakega. En ključ z novim ovratnim trakom izročim vsakemu od otrok, dva skrbno spravim.

Mesec in pol do dva kasneje, vsaj eden od otrok potoži, da mu je počil karabinček na traku ali da se je zlomil plastičen del. Če imam srečo, je to otrok ob pravem trenutku opazil in ključ še ima. Če ne, ni več ne ključa ne traku.

Brez karabinčkov :)

Zgodba se potem ponavlja probližno vsake dva meseca. Sumim, da s trakovi ne delata najlepše, a trdnih dokazov še nimam.

Posledično sem postala fanatični lovilec promocijskih ovratnih trakov in že na daleč znam oceniti, ali ima karabinček na traku vsaj potencial, da bo zdražal nekaj časa ali ne. No, vsak ima svoj hobi, vem ...

Lani smo tako zamenjali SEDEM trakov, kar na koncu ni ravno poceni. In to mi je dalo misliti.

Je vezalka namesto ovratnega traku lahko rešitev?

Ideja se mi je zdela super, totalno retro. Konec koncev, smo ključe tako nosili mi, pa se ne spomnim, da bi jih toliko izgubljali. A začuda otroka nista delila mojega navdušenja nad rešitvijo.

V boj proti karabinčkom in plastičnim delom na ovratnih trakovih!

Vseeno sem se odločila, da kljub nahkrčkani gori novih trakov "izziv" z ovratnimi trakovi za ključe rešim.

Ladjice za starejšega fanta

Sešila sem jima svoj trak, z bolj fantovskim potiskom in nanj obesila zelo konkreten navaden kovinski obroček za ključe. Se bomo malo pomatrali, da ključ spravimo gor, potem me pa res zanima, če jima ga uspe spraviti dol ...

Avtomobili za mlajšega fanta

Na zadnjo stran sem dodala še ime, da trak najde pot nazaj do niju tudi če ga kje založita, ker tudi to ne bi bilo ne prvič, ne drugič in ne tretjič ...

Ime, da ne bo dileme

2:0 za mamo

Začetek šolskega leta bom torej letos na tem področju prvič pričakala pripravljena in z manjšo prednostjo 2:0. Jeeej! :)

Kaj mislite, mi bo uspelo ohraniti prednost?

Lep pozdrav vsem, pa čim manj stresen začetek novega šolskega leta vam želim.

Maja


p.s. Če bi tudi tvojemu otroku prišel takšen trak prav, pokukaj do 29. 8. 2017 na mojo Facebook stran, kjer podarjam dva. Enega za osnovnošolko in enega za osnovnošolca.

Darilo za vzgojiteljici, mami malih krtkov

Želim si, da bi bilo več časa za ustvarjanje in spet ga bo, samo ne ta trenutek. Nekje februarja se je nabralo preveč vsega in sprejela sem zavestno odločitev, da moram upočasniti svoje življenje in se sprijazniti z dejstviom, da ima dan samo 24 ur ... tudi če si sama še tako močno želim drugače. Zveni kaj znano?

Rada počnem veliko različnih stvari in težko se je bilo zavestno odpovedati nekaterim, med njimi tudi ustvarjanju. A to sem morala narediti zase in za svoje fante. Je bilo težko? O, ja.

Mnogi ste me kontaktirali v maju in juniju, če bi lahko izdelala predpasnik za vzgojiteljice in res mi je bilo hudo, ko sem vas morala toliko zavrniti. A žal letos res ni šlo.

Sprejela sem samo eno prošnjo, ker sta bila predpasnika namenjena za darilo vzgojiteljicama vrtca, ki sta ga obiskovala tudi naša fanta. Vrtca, ki ga imam v lepem spominu. Te prošnje res nisem mogla zavrniti. 

Marsikdo težko razume, a za izdelavo dveh predpasničkov potrebujem vsaj en teden časa, da ju sešijem, ročno poslikam, dobro fiksiram barve in na koncu še enkrat operem in zlikam. Če vem, da ne bom imela dovolj časa, prošnje raje ne sprejmem, saj nekaj narejeno na pol, nikoli ne bi dala iz svojih rok.

Želja za ta dva predpasnika je bila, da izdelam predpasnik, ki bo kombinacija dveh zelo različnih krojev, ki sem jih v preteklosti že delala: Mačjega klasičnega predpasnika in Predpasnika haljice. Ker se je kroj v tem času nekam založil ..., sem izdelala novega, ki mi je še bolj všeč, ker ima dodane prsne všitke, tako da lepše stoji. Kot majhna haljica je. In ja, kroj sem sedaj dobro spravila. :)

Želja je tudi bila, da je veselih barv. Tako sem porabila zadnje kose meni res ljubega blaga s pisanimi rožicami.

Nastala sta dva predpasnika, zelo podobna, a ne povsem enaka. Oba imata napisano ime vzgojiteljice ter ime skupine, s katero sta preživeli zadnji dve leti ter motiv Krtka, ki je bil njihova maskota.  Z barvnimi kombinacijami pa sem se mičkeno poigrala.

Vesela sem, da sem sprejela tale izziv, ki mi je sicer vzel več časa kot sem planirala a sem v izdelavi resnično uživala. Kot slišim, pa so tudi prejemnice zadovoljne. Tale projektek me je spomnil, zakaj že celo življenje rada ustvarjam in da s počitnicami prihaja čas, ko bom spet lahko več časa posvetila sebi in svojemu stvarjanju. Kako pa je všeč vam?

Želim vam mirno poletje z veliko časa za tisto, kar vi najraje počnete,

Maja

Plašček za zmrzljivega jazbečarja Fausta

Naš kosmatinec obožuje mraz, sneg, tudi ledena zimska burja, ki zna v Postojni prav pošteno zapihati, ga prav nič ne moti. Nasprotno. Ko so vsi pametni ljudje in njihovi pasji prijatelji doma, se on sprehaja čez snežni metež kot da bi bil na promenadi sredi poletja.

Moja prijateljica pač nima take sreče. Prav nasprotno. Ima enega najbolj zmrzljivih kratkodlakih jazbečerjev, ki če bi se dalo, pač ne bi pomolil smrčka iz hiše celo dolgo mrzlo zimo.

Prijateljica me je prosila, če ji lahko zašijem plašček zanj, saj ga v trgovini ni dobila, ker so mu bili vsi prekratki. Tako je, če zi takooo zelo dolg.

Za kroj sem uporabila obstoječi plašček in ga prilagodila željenim meram, blago pa je prijateljica sama izbrala: spodaj mehki flis, zgoraj čudovito volneno tkanino, s čisto tankimi srebrnimi nitkami. Na koncu sem dodala še personaliziran usnjen našitek z njegovim imenom.

Sicer mu je plašček ta trenutek še malce velik, ampak Faust bo v naslednjih par mesecih zagotovo še malo zrasel, tako da upam, da mu bo do takrat kot ulit.

Meni je bila kombinacija na koncu tako všeč, da me je resno mikalo, da bi še sebi sešila plašček.

To je bil res eden bolj zabavnih projektov, moram priznati. :)

Veliko veselja z zimskimi radostmi vam želim, pa da vas pri tem ne bi čisto nič zeblo v prstke.

Maja

Kapa in šal za najstnika

Če imate doma najstnika potem veste, da ni tako lahko ugoditi njihovemu okusu. Najhujše kar lahko naredite je, da mu kupite ali sami naredite otročjo ali bog ne daj punčkasto stvar. Če smo lahko malčkom sami izbirali kjut oprave, pa se z odraščanjem to hitro spremeni in naši mini mi to nočejo več biti. Imajo svoj okus, svojo voljo in prav je tako.

Prav zaradi tega me je toliko bolj razveselila pobuda našega najstnika med počitnicami, da nekaj skupaj zašijeva. Iiii, najstnik bi še rad počel kaj s svojo mamico, priznam, da mi to zelo polepša dan. Pobrskala sva po "moškem" blagu, ki sem ga imela na zalogi in našla črn flis in siv potiskan jearsy. Kaj če zašijeva kapo predlagam? Terna, z idejo se strinja, samo malo ga skrbi, da ne bo izgledala, kot da je narejena doma. Ga potolažim, da bo še boljša kot iz trgovine in se lotiva. Sama jo zdizajnirava, sešijeva in zraven dodava še šal, ki pri naši notranjski burji pride še kako prav. Stranka zadovoljna. :)

In potem ponovim vajo še enkrat, ker če je starejši brat zadovojen, mora nujno imeti še mlajši brat. In tako sta sedaj oba fanta pripravljena na pravo zimo, ki nam jo obetajo v naslednjih dneh.

Kakšne so pa kaj vaše izkušnje z ustvarjanjem z najstniki? Se jih še da animirati?

Upam, da je tudi vam kateri od dobrih mož prinesel tople nogavičke, šal, rokavice ali kapo, saj kot obljubljajo vremenoslovci, nam bodo v naslednjih dneh prišli še kako prav.

Maja

Venček za na vhodna vrata - spontano ustvarjanje

Rada imam spontano ustvarjanje. Z mlajšim sva šla na sprehod do bližnjega gozda, kjer je po žledu še ostalo nekaj borovcev. Naš Bobi namreč obožuje lovljenje storžev in je to odličen način, če ga želimo na hitro malo zmatrati.

Med metanjem in brcanjem storžkov si je Č zaželel, da bi naredila venček iz storžev. Lahko sem rekla, samo jih bova rabila kar veliko. No, veliko se mu jih pa ni dalo ravno nabirati, zato mi je razložil, da on ne bi imel storžev vse naokoli, ampak samo malo na enem mestu. Pa da bi še kaj naravnega zraven dodala, ker bi rad naredil čim bolj naraven venček. Imel je srečo, saj sva šla na poti nazaj mimo šipkovega grma, ki ga nihče ni obral in sva vzela nekaj jagod.

Doma sem v zeloooo stari zalogi našla še en stiroporni venček, ki je bil najina osnova. Č ga je pobarval temno rjavo z akrilno barvo, v isto barvi, kot so storži. Od decebrskega ustvarjanja v šoli mu je ostal skoraj cel klopčič vrvice, ki sva ga ovila okoli spodnjega dela, kolikor sva je pač imela. To je šlo bolj počasi, a nisva obupala. Na zgornji del sem nato z belo akrilno barvo napisala "dobrodošli", saj je vztrajal, da pišem veliko lepše kot on. ;)

S silikonsko pištolo sva nato prilepila tri storže in šipek ter rdečo rafija vrvico, na katero sva obesila venček.

sedaj sva oba sila ponosna na najino kreacijo, to, kar pa je meni pri vsem tem najbolj všeč je, da je sprehod spodbudil ustvarjalnega duha in je tako spontano, z materialom, ki je bil že doma ali sva ga našla v naravi, nastalo nekaj nama tako simpatičnega. Pa še dokaj nevtralen je in ga bomo komot lahko obdržali tudi po koncu decembra.

Veliko veselja z decembrskim ustvarjanjem vam želim,

Maja

Praznujem in obdarujem - 8 let :)

6. decembra je moj blogec Čas za kreativnost praznoval že celih

8 let! 

Vse najboljše blogec. :)

Pred osmimi leti, medtem ko je mlajši takrat polletnik spal, sem na internetu iskala ideje za rojstnodnevno praznovanje njegovega starejšega bratca. Pri tem sem naletela na prve bloge slovenskih ustvarjalk in bila sem navdušena.

Rada ustvarjam že od rojstva, a deliti svoje izdelke na spletu je bil zame velik korak. Spomnim se, da sem se počutilo izpostavljeno, ranljivo, a mi za to odločitev vseeno ni bilo nikoli žal. Hitro sem ugotovila, da so slovenske ustvarjalke neverjetno pozitivne osebe, polne spodbud in vedno pripravljene pomagati z nasvetom, če sem ga potrebovala. Vse to mi je vsa ta leta dajalo zalet, energijo, za kar sem jim neizmerno hvaležna. 

Ker se je vse začelo zaradi mojih dveh nadebudnežev, sem  se odločila, da letošnji rojstnodnevni bonbonček temu primerno obarvam. 

Rojstnodnevno darilce

• knjiga Najlepše pravljice, ki jo pri nas z veseljm prebiramo že leta. V njej boste našli najbolj znane pripovedke, od Sneguljčice, Janka in Metke ter Volka in sedmih kozličkov, Obutega mačka, do malo manj znanih a nam zelo ljubih, kot sta pravljici Tri želje in Gospod Kokot. Pravljice so opremljene s čudovitimi ilustracijami.
• Označevalec za knjige v obliki jelenčka, da boste vedno vedeli, kje ste ostali in da bo branje malo bolj decemrsko obarvano.
• Mehkega prijatelja Duhca Boo-ja, ki zvečer zelo rad bere dobre pravljice v topli postelji in skrbi, da otroci ponoči mirno spijo. Zelo uspešno, preverjeno namreč preganja strah pred temo.

Kako lahko sodelujete v žrebu za darilce?

Sodelujete lahko na dva načina:

Preko FACEBOOKA

1. Pridruži se mi na moji Facebook strani
2. Deli Facebook objavo z nagradno igro na svojem Facebook profilu
3. V komentar Facebook objave napiši, katero pravljico bi priporočil drugim in povabi k sodelovanju vsaj enega prijatelja ali prijateljico, ki ima rad(a) pravljice.

 ali

Preko BLOGA

1. Pridruži se mi na blogu.

2. Deli objavo na svojem blogu ali drugem profilu.

3. V komentar pod to objavo napiši, katera je tvojo najljubša pravljica, katero pravljico bi priporočil drugim.

Prejemnika nagrade bo določil naključni žreb v nedeljo 18.12.2016 ob 16 uri, tako da bo še dovolj časa, da darilce pride pod smrekco do božiča. 

Želim vam pravljični teden, 

Maja

Kako ujeti zimsko pravljico v steklen kozarec - decembrska dekoracija

December nam je že zlezel pod kožo in vsake toliko z mlajšim ustvariva kakšno malenkost, da vneseva čar decembrskega pričakovanja in svetlobo v naš dom.

Ta teden sva ujela zimsko pravljico v steklen kozarec, v upanju, da morda tako prikličeva malo snega. Zelo preprosto, zabavno, hitro narejeno in zelooo všečno. Se vsi naši gosti vstavijo pri pultu, kamor sva postavila kozarec in ga občudujejo. Moj osemletnik je takooo zelo ponosen.. :)

Materijal, ki ga potrebujete za izdelavo zimske pravljice

• velik steklen kozarec ali stekleno vazo
• majhne LED lučke na baterije (jaz sem jih zelo poceni dobila v Tedi-ju)
• prozorno plastično vrečko. 
• sol
• simpatično figurico
• okrasni trak za zavijanje daril
• še kakšen mini okrasek, ki paše zraven traku

Postopek izdelave 

1. Prižgane lučke zaprite v prozorno vrečko, tako, da bo v njej ostalo čim manj zraka. 
2. Vrečko z lučkami položite na dno kozarca in vse skupaj zasujte s soljo, tako, da se lučk ne bo več videlo.
3. Na vrhu soli ustvarite svojo zimsko pravljico. Mi smo se odločili le za snežaka, lahko pa tukaj pustite svoji domišljiji prosto pot.
4. Pokrijte stekleno posodo in jo okrasite od zunaj. Mi smo zavezali navaden srebrn trak za zavijanje daril ter dodali žičnato zvezdo iz stare zaloge.
5. V sol smo narisali srček, ki prav lepo sveti, ko je temno, saj je tam plast soli tanjša.

Našo zimsko pravljico smo postavili na črn pult na bel kvačkan prtiček, ki deluje kot velika snežinka. Čez dan je to navadna dekoracija, zvečer, ko se stemni, pa sneg zažari v nežni svetlobi. 

Nam je zelo, zelo všeč. Pa vam?

Vesel december vam želim, 

Maja

Adventni koledar drobnih pozornosti - navodila za izdelavo

Pred enim tednom sem si poškodovala nogo in iz danes na jutri sem bila prisiljena k počitku, dobesedno ležanju, saj na nogo prve dni nisem mogla niti stopiti. Kar naenkrat sem morala mnogo stvari, ki so bile "nujno" odvisne od mene spustiti, saj jih nisem bila sposobna narediti. In veste kaj, preživela sem in večino so jih postorili moji fantje ali pa bodo počakale. Fanta sta res že velika in ko sta videla da RES ne morem, da ne blefiram, sta naredila veliko več kot prej, saj druge ni bilo. Celo kosilo iz lokalne gostilne, ki sta ga šla iskat na poti domov, sta mi vsak dan prinesla direktno v posteljo. Tudi mojega dragega moram pohvaliti, saj je po hiši naredil veliko več kot običajno.

Meni ni preostalo drugega kot ležanje. Da sem si vsaj malo popestrila dolge ure, so mi v posteljo prinesli laptop in sem gledala filme. Nekako me je zaneslo v božične filme, in po treh ali štirih sem začutila tisto veselje, ki ga prinaša veseli december, pričakovanje, ljubezen, čudežnost tega časa. Ko sem nato v petek zbirala  na enem mestu vse adventne koledarčke, ki smo jih v preteklosti že imeli, da jih na enem mestu objavim na blogu, me je zagrabila prava nostalgija po vseh tistih lepih trenutkih, ki smo jih v preteklih decembrih doživeli skupaj z otrokoma.

Letos res nisem planirala, da bomo s fanti delali adventni koledarček, preprosto je bilo vsega preveč, časa pa premalo ... ampak sedaj? Mlajši je bil takoj za akcijo, samo da sem omenila.

Osnovna ideja je bila sicer moja, saj sem vedela, kaj imamo doma, da lahko takoj uporabimo, skoraj vse ostalo pa je naredil moj osemletnik, nekaj malega (vrtanje lukenj ker je cool) pa je naredil tudi starejši. Držala sem se istih načel kot lani, saj so se izkazala za učinkovita:

• Naredili ga bomo skupaj.
• Nič sladkarij.
• Med tednom nam izpolnjevanje lahko vzame max. 5 minut.
• Nekaj, da gradimo do Božiča, ne da je takrat vsega konec.
• Uporabimo samo material, ki ga že imamo doma. Recikliranje.

Ker tale koledarček lahko naredite res hitro in je enostaven, vam dodajam še navodila, da še komu olajšam uvod v veseli december, ko verjetno nam vsem od vsega še najbolj primanjkuje časa.

Material, ki smo ga uporabili:

• lesene kljukice, ki sem jih kupila pred petimi leti
• washi tape od lani
• leseno dilco, ki je ostala od polic, ki jih je naredil dragi poleti 
• rdečo akrilno barvo
• bel šeleshamer, ki ga je vedno fino imeti na zalogi
• samolepilne številke iz stare zaloge
• pisani kartončki z novoletnimi motivi, ki sem jih nekoč spravila
• štanca za krogce
• vrvica
• Mekol

Kljukice smo na sprednji strani oblepili z washi trakom in jih nato z Mekol lepilom nalepili na leseno dilco. Spodaj sem z akrilno barvo dopisala vesel božič. Iz šeleshamerja in pisanih kartončkov smo s šablono izrezali krogce. Pisani kartončki so za dneve, ki so nekaj posebnega - rojstni dan od starejšega, Miklavž, postavitev smrekce, božični večer. Na krtončke smo nato nalepili še številke.

Letos se bomo trudili, da bomo v decembru predvsem prijazni tako do sebe kot do vseh okrog nas, zato smo se odločili za koledar majhnih pozornosti. Na zadnjo stran kartončkov sem zapisala po eno drobno pozornost za vsak dan. Kartončke bomo pogledali en večer prej, naslednji večer pa bomo preverili, ali smo drobno pozornost naredili in kako. Če smo jo, ostane kartonček obrnjen. Na koncu bi tako morali namesto številk imeti pogled na 24 malih pozornosti, ki smo jih naredili v decembru.

Kaj vse se najde med našimi malimi pozornostmi?

1. Pokliči nekoga, ki ga imaš rad, a ga premalokrat vidiš in poklepetaj z njim.
2. Danes z veliiikim nasmehom pozdravi nekoga, ki ga ne poznaš.
3. Poišči in podari tri stvari, ki jih ne rabiš več in bi jih bil nekdo drug zelo vesel.
4. Nekomu odpri in pridrži vrata.
5. Razmisli, v čem si res dober in s svojim talentom nekomu polepšaj dan.
6. Ne da bi oseba vedela, da si bil ti, naredi nekaj dobrega, lepega zanjo.
7. Reci JA nečemu, čemur ponavadi rečeš NE.
8. Naredi nekaj, kar ponavadi naredi nekdo drug v družini.
9. Iskreno pohvali nekoga.
10. Danes si vzemi dve minuti, umakni se nekam na mirno, zapri učke in v mislih naštej vse za kar si danes hvaležen.
11. Meditiraj 10 minut pred spanjem.
12. Danes se petkrat na glas zahvali ljudem okoli sebe.
13. Daj danes nekomu »petko« ali »želvico«.
14. Pospravi en predal v sobi.
15. Ko si nekje v vrsti spusti nekoga naprej, kar tako, ker lahko.
16. Pripravi darilce in ga pusti, da ga naključno nekdo najde.
17. Objemi nekoga, pošteno.
18. Speči piškotke in jih podari.
19. Nahrani ptičke.
20. Pomisli na eno osebo, ki jo skoraj vsak dan srečuješ, osebo, ki je prijazna, dobra. Naredi novoletno voščilnico zanj(o).
21. Naredi voščilnico za svojo učiteljico .
22. Pripravi presenečenje za smetarje, da ga najdejo, ko pridejo ob torkih po smeti.
23. Pripravi presenečenje za poštarja in ga pusti pri poštnem nabiralniku.
24. Ko srečaš nekoga, ki potrebuje pomoč, se ponudi, da mu pomagaš.

Tako. Sedaj je vse pripravljeno in prav veselim se začetka decembra, čeprav še teden dni nazaj tega ne bi nikakor rekla. Upam, da bo tudi noga kmalu ok, tako, da ga bomo lahko res polno uživali. Če pa še ne bo, se ne bom toliko sekirala, saj me je sedaj upam izučilo, da bo tudi to verjetno za nekaj dobro.

V prihajajočih dneh vam želim čas zase, čas za vaše najdražje in da bi vas  presenetili z veliko majhnimi pozornostmi. 

Maja 

Ideje za adventni koledar

Že cel november me sprašujejo, če imam kakšno dobro idejo za adventni koledar in ali ga bom tudi letos delala. Iskreno povedano, še sedaj ne vem. Sicer sem tudi lani do konca cincala, potem pa sva ga z mlajšim skupaj naredila večer prej in mi je bil najboljši do sedaj. Zakaj? Zato ker sva ga naredila skupaj, ker smo cel december nekaj gradili in ne odvzemali, ker je bil sila enostaven, narejen iz stvari, ki so bile že doma, čisto pravi projekt recikliranja. Ker smo se ob njem pogovarjali o bistvu božiča in ker nam je vsak dan vzel zelo malo časa, še vedno pa nas je vsak dan spomnil na bistvo.

Smo pa v vseh teh letih naredili že kar nekaj adventnih koledarjev, pa jih tukaj zbiram na enem mestu, za idejo še komu:

1. Smrekica sestavljanka (lanskoletni projekt), narejena iz kartona

2. Okvirček s pripetimi sporočili in nalogami.

3. Še ena smrekica polna majhnih presenečenj in lahkih izzivov, narejena pretežno iz papirja

4. Lesena smrekca s polno majhnih darilc (svetujem, da začnete že zgodaj zbirati škatljice).

5. Darilca v škatli za piškote. paketki so narejeni iz rolc od wc papirja, ideja je od tukaj.

No, to je naših pet idej. Upam, da vam pridejo prav. Kateri adventni koledarček, ki ste ga do sedaj delali, pa je vam ostal najbolj pri srcu?

Čim manj stresen in čim bolj kreativen uvod v december vam želim,

Maja

p.s. Kako izgleda letošnji adventni koledar? Pokukaj sem.

Regica

Pa je dokončana, moja Regica. Narejena je čisto po mojem dizajnu. Dolgonoga, rdečelična in zadovoljna.

Ko jo je moj osemletnik zagledal, jo je hotel takoj posvojiti, da jo malo porediti. Je namreč veliki gurman in za njegov okus ji manjka kakšna kilca ali dve. ;)

Kaj mislite, bi jo morala res malo porediti?

Maja

Kako zaposliti kosmatinca na deževen dan

Že cel vikend dežuje in našega psa Bobija razganja. Tak je kot majhni otroci, ni pomembno kakšno vreme je zunaj, on bi šel VEN. Ne moti ga ne veter, ne dež, sneg je pa še posebaj zabaven. Čeprav ga poskušam zastopiti in oblečem palerino in greva pohajat v vsakem vremenu, pa so ti sprehodi vseeno premalo.

Da bi naš kuža vsaj malce energije potrošil tudi doma, ponavljamo trikce in se igramo razne igrice. Trenutno najbolj priljubljena je vohalno iskalna igrica, kar ni nič čudnega, saj Bobi RES rad voha in v igrici je že odličen.

Kako se igramo? Pred časom sem mu sešila preprosto kost igračo iz flisa, v modri barvi, ki jo psi vidijo, in dvema globokima žepkoma, kamor skrijem priboljšek. Napolnjena je z ostanki flisa. Kost s priboljški nato skrijem nekje v hiši in vohalna pasja zabava se lahko začne. Neverjetno, kako dobro mu gre. Tudi če mu kost skrijem pod deko, za čevlji, v košaro s pokrovom jo hitro najde. Kost mi mora nato prinesti, da mu dam priboljšek. Tako dobro mu že gre, da mi že zmanjkuje idej, kam naj mu kost še skrijem. :)

Pa naj še kdo reče, da tudi deževni vikendi niso zabavni. Kako pa si jih popestrite vi?

Maja

Hišice za ptičke ali jesenska barvna meditacija

Ko pridejo deževni jesenski dnevi, ko je dan vsak dan krajši, ko mi mraz in megla začneta počasi lesti pod kožo je čas za mojo barvno terapijo. Povsem jasno mi je, zakaj so pobarvanke za odrasle v zadnjih letih postale tako popularne. Nekaj sproščujočega je v tem, ko ni potrebno veliko razmišljati, ko se le prepustiš barvam, da te odpeljejo po svoje.

Namesto pobarvank, pa se jaz rada lotim barvanja uporabnih lesenih izdelkov, s katerimi lahko potem tudi poživim hišo ali njeno okolico. To so moje 3D pobarvanke.

To jesen sva se z mojim osemletnikom lotila barvanja hišic za ptičke, ki sva jih že narejene a nepobarvane dobila v Tediju za samo 3€. Nabavila sva še nekaj manjših po 1,5€, ki bodo bolj za okras in še čakajo, da jih dokončava. Uporabila sva akrilne barve, na koncu sva jih še dodatno zaščitila z brezbarvnim lahkom, ki ga uporabljajo za zaščito čolnov, tako da bodo čim dlje kljubovale vremenskim razmeram.

Najin cilj je okrasiti drevesa okoli hiše, ki so vsak dan bolj gola, z veselimi, pisanimi hišicami, ki bodo pobarvala sive jesenske dni, hkrati pa bodo dobrodošla postojanka ptičkom v zimskih dneh.

Kako se vam zdijo, bodo odgnale malo jesenske sivine?

Lepo barvito jesen vam želim,

Maja

Šivanje igrač za začetnike

Rada šivam igrače, ker v otroški očeh to niso samo igrače. So njihovi prijatelji, zaščitniki, zaupniki, ki so vedno tam, vedno na voljo da jih stisneš od veselja ali skupaj z njimi potočiš kakšno solzo.

Sama imam še vedno svojega medvedka Brunota, ki me spremlja vsa ta leta in je edini vedel vse moje skrivnosti še daleč v najstniška leta. Ko danes vidim svojega sina, kako v spanju objame medvedka, ki sem mu ga jaz zašila, je to zame neprecenljivo.

Naučiti se šivati preproste plišaste igračke je zelo enostavno in zelo hvaležno. Ko se enkrat naučiš zašiti čisto preprosto mehko igračko, vidiš, kako preprosto je narediti svojo.

Za popolne začetnike sem pripravila kroj in navodila v angleščini za tri duhce. Navodila sem dala v testiranje mojemu starejšemu sinu, ki pri svojih enajstih letih ni imel težav.

V prvem delu se boste najprej naučili nrediti najbolj osnovno igračko, v drugem in tretjem delu pa se boste naučili še, kako dodati roke (ali noge), različne izraze na obrazu, našitek ter kako narediti mašnico. Potrudila sem se, da so navodila res razumljiva in polna slik s prikazom posameznih korakov. Dodatno sem dodala še nekaj trikov, ki sem se jih z leti naučila. Če se vam kljub temu zgodi, da se vam kje zatakne, pa mi le pišite in bomo skupaj poiskali rešitev.

Tile duhci so super enostaven projet tudi za otroke, ki bi se radi naučili šivati. Če kroj povečate, lahko sešijete simpatično bazino za v sobo, ki jo bodo veseli tudi malo starejši otroci. Kroj je samo do petka 28.10. na voljo z 20% popustom s promocijsko kodo "BooFamily". Kaj pravite, sem vas prepričala, kako preprosto se je naučiti šivati mehke igrače? Bi poskusili?

Ste imeli tudi vi, ko ste bili majhni kakšno igračko, ki vam je bila prav posebno pri srcu? Jo imate še vedno? Me prav zanima, kako ji je (bilo) ime.

Želim vam čudovit jesenski teden,

Maja