Naj bo barvito!

Otroci že komaj čakajo, da bodo lahko ponočevali in pričakali novo leto. Kakšno doživetje je to v otroških očeh! Že cel december se pripravljajo na veliki finale. :)

Občutek imam, da je vsako leto manj časa, da bi skupaj uživali v teh drobnih radostih, kot je skupna izdelava voščilnic, peka piškotov, igra z legicami ... Letošnje voščilnice so sila preproste, delala sva jih skupaj z mlajšim, ki ima prav neverjetno potrpljenje. Lepo sva se imela.

Hvala vsem vam, ki pokukate v moj kotiček, vsem vam, ki delite z mano svojo strast do ustvarjanja. Želim vam veliko navdiha v prihodnjem letu, izdelkov, na katere boste ponosni, časa, ki bo samo vaš in ljudi, s katerimi boste svojo strast lahko delili. 

Želim vam mavrično 2014.

Maja

Res čuden virus

Ne vem od kje se je vzela silna želja, da pospravim svoje življenje. Razsaja kakšen čuden virus?

Nič kaj običajno zame. Najbolj to občutijo moji najdražji, ki jih že cel mesec preganjam po hiši s krpo v roki, ker me kar naenkrat nered takoooo zelo moti. Nič več ne pomaga prepričevanje, da je to samo kreativen nered. ;)

Lotevam se projektov, ki sem jih odlagala že dolgo časa iz tega ali onega razloga, projektov, ki sem ji začela, pa nikoli dokončala. Med te projekte sodi tudi tale krpanka - blazinica za rezervi stolček. Tole malo blazino sem začela delati že septembra, ko se nam je pridružil pritepenček, majhen muc. Mišljena je bila kot blazinica zanj, a je sedaj že toliko zrasel, da bo raje poskrbela za naše ritke. Sešila sem jo malo na oko iz ostankov blaga iz Kilometra.

Še kar nekaj stvari je na seznamu, da se dokončajo in naredijo prostor novemu. Priznam, da se z vsako kljulico na tem seznamu počutim malo lažjo, svobodnejšo. Če je tole res virus, nič hudega, naj še kar malo traja. :)

Želim vam veliko prostora v življenju za vse nove in lepe stvari, ki prihajajo.

Maja

Adventni koledarček

Dober teden nazaj me starejši vpraša, če bomo letos spet imeli adventni oz. božični koledarček. Hmmm, ja, verjetno, se mi zdi ... in v glavi hitro računam koliko dni mi še ostane.

 No, pa dajmo. Enostavnega, takega, ki ga lahko hitro naredim in mi bo omogočal, da aktivnosti poljubno prilagajam našim ostalim obveznostim. Malo vrtanja, privijanja, ovijanja, rezanja in lepljenja in ga imamo. :)

Lesen okvir, žička in mini sporočilca. Zraven zavitih še nekaj božičnih knjigic iz domače omare. Listki še niso vsi popisani. Sem si pripravila seznam idej in jih bom sproti dodajala. Med aktivnostmi se najdejo:

• čajanka
• peka piškotov
• peka prest
• kuhanje vroče čokolade
• kuhanje pudinga
• postaviev in okrasitev smrekce
• okrasitev prostorov
• izdelava okraskov
• izdelava voščilnic
• piknik pod smrekco
• prespana noč pod smrekco v spalkah
• domači kino s kokicami
• kino - otroški film
• družabna igra
• knjigica presenečenja
• sprehod po okrašeni Ljubljani
• Prižgimo Lučke v Postojni 
• Božični koncert glasbene šole
• svečana večerja
• dan, ko si eden in kasneje drugi otrok sama izbereta, kaj bomo skupaj počeli
• posejali bomo božično žito
• drsanje
• snežak
• sankanje
• nahranimo ptičke
• ožične pesmice
• naredimo lutkovno predstavo
• podarimo igrače, ki smo jih prerastli
• dobro delo
• pomoč nekomu, ki za to ni prosil
• ...

Še kakšna super ideja, ki jo lahko uporabimo in se pri vas zelo obnese?

Čudovit, čaroben in čim manj stresen december vam želim,

Maja

Mak broška za popestritev sivih zimskih dni

Čisto na hitro je nastala, da z njo malce popestrim zimsko garderobo. Nekaj koščkov filca, kovinska priponka za broško, dve kapljici silikonskega lepila (sem bila tokrat res komot) in jo imam - mak broško.

Ker je izdelava res zelo preprosta in je lahko zelo simpatična ideja za darilce ob koncu leta, naj še namignem, da sem našla navodila za izdelavo na blogu The wishing elephant.

Priznam, da imam že malo slabo vest, ker se darilc še nisem lotila in Božičkova delavnica počiva. Kakšna super enostavna ideja za ljubiteljico šivalnega stroja?

Bodite lepo in izkoristite dolge zimske večere. Vsaka stvar je za nekaj dobra, ali ne? ;)

Maja

Ko zapoje zvonček v uri ... II

Pa imamo še enega Murija. J

Zadnje tedne ni veliko časa za ustvarjanje. Prav zato sem sprejela izziv novopečene vzgojiteljice, da ji naredim predpasnik z Murijem za v vrtec. 

Priznam, zelo dolgo ga je čakala in nazadnje sem se že iz slabe vesti lotila podviga. Najprej sem rabila kroj in prijateljica, ki dela v vrtcu, je bila tako prijazna, da mi je posodila svoj predpasnik. Nato sem odložila razgrajača v razvajanje noni in se le spravila za šivalni stroj  … in pri izdelavi neizmerno uživala.  Spet sem poiskala slikanico, si prebirala mačje verze in uživala ob čudovitih ilustracijah ter drdranju moje mašince, ki je nabrala že preveč prahu, v kupih blaga in iskanju prave barvne kombinacije, pravih materialov. 

Muri je sedaj že pri svoji novi lastnici, ki je s predpasnikom zadovoljna. Vedno sem na trnih, ko komu kaj obljubim, pa ta ne ve točno, kaj bo dobil. Bila je celo tako prijazna, da mi je poslala tudi sliko, saj sem svojo v naglici po nesreči izbrisala. #rahlozmedena

Res bom morala začeti planirati zmenke z mojo mašinco, ker tako dolgo je same ne smem več pustiti.

Me res zanima, ali samo mene prehiteva čas? Pa toliko je idej, ki še čakajo, da zaživijo. Bodite lepo in uživajte v ustvarjanju.

Maja 

Ko se ti sanje končno uresničijo

Ko je bil Črt star dve leti in pol, me je prvič, kot strela z neba vprašal, ali bi on lahko šel v glasbeno šolo. Vprašanje me je presenetilo, saj sama nimam ravno veliko posluha, niti ni za glasbo veliko zanimanja pokazal starejši. Res pa je, da po moževi strani vsi žvrgolijo kot slavčki.

Hmmm, sem rekla, lahko, a bo moral še malo počakati, da bo dovolj velik. V tistem se je Črt povzpel na kavč, visoko dvignil roke in me resno vprašal. Sem sedaj dovolj velik? ;)

Od tedaj so minila tri leta in otrok je še vedno navdušen nad glasbo. Pa ga dajmo v pripravljalnico v Glasbeno šolo, sva rekla z mojim. Za lep začetek sem mu sešila glasbeno puščico, da vanjo lahko spravi potrebno.

Prejšnji teden sva se prvič odpravila tja. Poln pričakovanj, tako zelo resen, kar ni mogel dočakati.  Še sama sem bila na trnih. Bo izkušnja taka, kot si jo je slikal v svoji mali glavici?

Ko smo po zaključku zagledali ogromen nasmeh in sijoče učke, smo si vsi oddahnili. Eno pritožbo pa je le imel - to, da mora čakati ceeeeel teden, da bo lahko šel spet.

Zanimivi so ti mali človečki. Ko jih takole opazujem, kako življenje objemajo z obema rokama, budijo tudi otroka v meni in to je neprecenljivo. Si kdaj želite, da bi svet zopet gledali čez otroške oči?

Preprosto bodite lepo.

Maja

S kreativnostjo nad mačje iztrebke

To je zagotovo najbolj čuden naslov, kar sem jih kdaj zapisala na svojem blogu. Vendar pove vse.

Zgodba se je začela spomladi, ko sem si postavila zeliščni vrt. Tik ob hiši, tako da samo odprem okenska vrata, sem vkopala nizko leseno ograjco, zapolnila prostor s posebno prstjo za zališča ter zasadila meto, ognjič, žajbelj, drobnjak, rožmarin, origano in baziliko. Ker pa so bile rastline še majhne, je bilo med njimi veliko praznega prostora. Sosedove poldivje mačke (veliko njih ...) so bile nad novostjo navdušene in so se se solidarno odločile, da je to najboljši prostor za opravljanje njihove potrebe ...

In tako se je začel moj "boj" z njimi. Moram povedati, da imam rada muce in pri nas dobijo tudi marsikateri priboljšek. Rada jih opazujem, kako znajo lenariti, kako se igrajo po vrtu. Vse super in fajn, samo stranišče so si pa res narobe izbrale. Začela sem iskati rešitve in od spomladi do sedaj smo preizkusili:

1. Veje, ki so ostale od obrezovanja jablane smo položili na neporaščeno zemljo - je dobro delovalo, dokler niso ovenele, ni mi pa izgledalo lepo.

2. V zemljo smo vkopali plastenke z vodo, ki naj bi mucam simbolizirala pitno vodo - nekaj časa je izgledalo, kot da zadeva v resnici deluje, potem, pa so se muce navadile in učinek je popustil.

3. Na dele zemlje, ki so ostali še bolj slabo poraščeni, sem postavila večje kamne ter na dva večja kamna postavila posodico z vodo in priboljški v upanju, da mačke ne opravljajo svoje potrebe tam, kjer jejo. Zaenkrat deluje in končno tudi  lepo izgleda. Na enega od večjih kamnov se je celo vselil skrivnostni palček, ki si je postavil leseno hišico iz odpadnih kosov lesa na vrtu. Nekje v kotu se skriva tudi majhna žabica.

 Muce se s postrežbo strinjajo in je dobro obiskana. :)

Sedaj res držim pesti, da zadeva deluje in da se vrt hitro zaraste. Če pa ima še kdo kakšno dobro idejo, kako se lotiti tega izziva na prijazen način do muc in narave, bom zelo, zelo vesela vsake nove ideje.

Hvala!

Lepo se imejte in naj vas kreativnost preseneti tudi na nepričakovanih mestih.

Maja