Povšterček za malo večjega korenjaka II

Stari dolgovi. Zelo stari. Januarja sem mlajšemu sešila blazinco z avtom in jo spravila, dokler ne sešijem še starejšemu. Vedela sem, v katero smer, vendar kar ni in ni šlo. Ko sta spravljeno blazinco mlajšega slučajno našla (lahko bi me že izučilo, da majhni radovedni prstki pridejo skoraj povsod), ni ostalo drugega, kot da se hitro vsedem za stroj in svojo blazinico dobi še starejši.

Kombiniranje s svetlečim blagom je bilo uspešno in je pri prejemniku poželo veliko ododbravanje. Sem ga pa na veliko polomila, ko sem želela spisati njegovo ime na raketo. Material, ki je ostal še od nekih maškar, je debelejši in svetleče rumen. Ko sem skušala nanj pisati s pisali za tkanine, se je vse razlivalo. Lekcija za drugič.

Sedaj se zvečer, oba umita in v pižamcah spravita na kavč, si podložita vsak svojo blazinco in čakata na svojo pravljico.  Tako majhna pozornost, pa tako veselje :)

Lepo se imejte,
Maja