Fant bi rad ustvarjal namesto brcal žogo

Glede na to, da sem odraščala v Ljubljani in sem dnevno zaradi službe še vedno vezana na Ljubljano, toliko bolj opazim razlike med življenjem v velikem in življenjm v majhnem mestu. Čeprav življenjem v majhnem mestu prinaša številne prednosti in sem vesela, da otroka odraščata v majhnem mestu, so tudi stvari, ki jih malo pogrešam.

Starejši je bil lani s svojo sliko na natečaju uvrščen med najboljših 10 med več kot 500 izdelki otrok iz cele Slovenije. Slike je ocenjvala strokovna žirija. To mi je dalo misliti. Otrok rad ustvarja. Kot pravi sam, pač ni za žogo. To pa za fanta v našem okolju, kjer sta šport in glasbena izobrazba najbolj popularni, malo manj pogosto. Kako mu lahko omogočim, da bo raziskal to plat sebe?

Dejstvo je, da ima za tovrstno raziskovanje in napredovanje vsako leto manj možnosti. V vrtcu so res veliko in raznoliko ustvarjali, v šoli pa je teh priložnosti kar naenkrat veliko manj. Likovni pouk in morda kakšna ura ustvarjalnih delavnic v popoldanskem času v šoli je bilo vse, kar je bilo do pred kratkim na voljo. Ustvarjanje pri pouku, pa je, sicer odvisno od učiteljice, pogosto preveč usmerjeno, izdelki učencev pa na koncu zelo podobni. Ko se je v letošnjem letu ponudba na tem področju še dodatno skrčila, sem se začela resno spraševati, kaj in kako.