sreda, 22. september 2010

Torba za na plažo

Kadar izdelujem darilo za poznane osebe, ki so mi posebaj blizu, imam še dodatno tremo. Po prvem pogledu namreč vem, ali sem z izdelkom zadela v polno ali ne, vidim, ali je izdelek potem res v uporabi, ali pa nabira prah. Da bi bila trema še večja, je bila torba za plažo darilo za mojo mami.

Ko sem jo na morju povprašala ali ima kakšno željo za rojstni dan, si je zaželela unikatno torbo za plažo, v kateri bi bil prostor za eno brisačo, knjigo in kakšno vodo, v notranjosti pa še skrit predalček za ključe in denar. Pa da bi bila lepa. Hja, kot da ji bom sešila grdo ;)

Najprej sem kupila drugo blago in ko sem šla po nekaj dodatkov zagledam tega, črtastega, še zadnji ostanek. V trenutku sem vedela, da je to to in plan je bil zadnji trenutek spremenjen.

Po dooolgem razmišljanju je nastala borša z naramnicama. Spredaj ima velik žep za knjigo in žepek na žepku za kaj manjšega. Moja mami namreč obožuje žepke.

Pozabila nisem niti na skriti žepek v notranjosti.

Vrvici sem popestrila s fimo bunkicama. Zadrgo spredaj pa opremila v stilu srebrnih netkov.

Na koncu sem bila prav ponosna na izdelek in če mamici ne bi bil RES všeč, mislim, da bi ga kar nazaj domov odnesla. Na mojo srečo ali pa morda nesrečo, je bila mami nad boršo RES navdušena in bo romala z njo v Turčijo. Srečna mami, srečna jaz.

Mami, še enkrat vse najboljše za rosnih xx let in naj se ti torba dolgo lepo nosi.

Maja





nedelja, 19. september 2010

Leti, leti...

avijonček na Črtovih novih hlačah.


Stvar je naslednja. Prišel je čas, ko naj bi se naš mali korenjak poslovil od pleničk. Vsaj tako so prepričani v vrtcu. Ker dete zelo rado pije, to pomeni kar nekaj rezervnih hlač za vrtec in potem še za doma. S pranjem in sušenjem te porabe ne dohajam več, zato sem se odločila, da sešijem nekaj enostavnih hlač za rezervo in s tem tudi malce prihranim.


Ko sem se lotila, nekako ni moglo ostati samo pri "na hitro zašitih" planu. Prve poskusne spodaj so še bile v tem slogu, za druge zgoraj pa je bilo vse prej kot na hitro. Čeprav me je čakalo še kar nekaj stvari, ki sem jih obljubila in bi pravzaprav morala delati tiste, je bila izdelava teh hlač vseeno tako zabavna, da se nisem mogla upreti. Ker naj bi bilo v vrtcu vse podpisano, sem podpisala tudi hlače. Zgornje na žepek na zadnji strani.


In veste kaj, res so mi všeč! Če bolje pomislim, bi mu še ene ali dvoje prišle čisto prav ;)

Maja

torek, 14. september 2010

Pi-bip!

Po daljšem času je nastal spet en otroški predpasniček za prijateljico in povratno naročnico.


Pred dobrim letom je Spidermanov predpasniček za rojstni dan dobil starejši bratec in ker mlajši bratci ne smejo v ničemer zaostajati, sta sedaj oba opremljena za pomoč v kuhinji.

Avtek je fantkov najljubši lik iz filma Avtomobili. Čez spodnji del mu je zapeljala Črtova formula. Mi je malo žal, ker zvečer v temi nisem več našla kakšnega avtka z boljšim profilom. Bom pa idejo še kdaj sprobala.

Priznati moram, da sem kot mamica dveh fantkov zelo vesela, da se mladi nadebudbeži radi vrtijo po kuhinji, pomagajo mamicam ali očkom in se pri tem tudi kaj naučijo. Pa saj čofotati po vodi, pacati s testom, mešati veliiike sklede čudnih vsebin je pa ja zabavno ali ne?

Maja

četrtek, 09. september 2010

Malce nostalgije

Po sončku, dopustu. Komaj 14 dni nazaj smo se še greli na vročem sončku, čofotali po tako čisti vodi, jedli na tone sladoleda in bili čisto in povsem brez obveznosti.

Tako kot lani, sem tudi letos od ustvarjalnega materiala vzela s seboj le škatlo za nakit in v popoldnevih, ko sta tamaladva počivala, ali vsaj eden, so nastajale ... predvsem zapestnice.

Rdeča za mamo, meni najljubša:


Oranžna za prijateljico in sodelavko Majo, ki so dopustnikovali čisto blizu, tako da so se naši otroci skupaj igrali in se pri tem odlično ujeli.


Moški zapestnici sta dobila tudi oči in sin, deklica pa dekliško. Fotoaparatu so te žal ušle.

Modra je nastala za sosedo, ki je bila tudi v bližini in smo jih šli obiskat. Dve preprosti sta dobili tudi deklici. Na tej mi je bilo všeč, kako se sončna svetloba poigrava med kombinacijami steklenih in neprosojnih perlic.


Nastalo je še nekaj čisto preprostih,

eno pravo moško pa si je zaželel tudi moj oče in jo seveda dobil.

Bilo je res lepo in ker sta bila zraven tudi starša, je bil dopust res podoben pravemu dopustu. Hvala mami in oči!

Od poletja se bomo morali za letos verjetno res počasi posloviti, zato pa prihaja tako zelo pisana jesen, polna šelestečega listja in z vonjem po pečenem kostanju. Saj nam ne bo tako slabo ;)

Lepo se imejte,
Maja

ponedeljek, 06. september 2010

Obsedeno stanje

No, ni tako hudo in kot kaže, se bomo hitro navadili novega ritma. Doma imamo namreč prvega prvošolčka. Dolgo smo razmišljali, ali ga dati v šolo ali še leto počakati, glede na to, da je decembrski. Argumenti za šolo so nazadnje očitno zmagali in upam, da smo se prav odločili.


Prvih nekaj dni je za nami in mali nadebudnež z velikim veseljem in ponosom hodi v šolo. Ni mu treba več spati, sedi z najboljšim prijeteljem iz vrtca, veliko se igrajo zunaj in dobil je rumeno kapico in rutico. Držimo pesti za naprej.

Seveda pa ne gre vse povsem gladko. Za telovadno opremo sem mu sešila nahrbtnik vrečo in zraven še manjšo vrečko za copate. Že po prvem dnevu je bila vrečka za copate pogrešana. Našemu še ne šestletniku namreč vse pada dol, kjer pač pade in moral se bo še navaditi, da sedaj ne bo več nekdo ves čas gledal kje so njegove stvari, tako kot do sedaj. No, vrečka, ki je bila podpisana, se je našla in prvo lekcijo smo se upam naučili.

Sem bila pa tokrat presenečena, da sem našla uporabno fantovsko blago. Ponavadi ko povprašam, ali imajo kakšno blago z avijoni, avti ali dinozavri me le čudno gledajo in me usmerijo v del z baby motivi. Si kar predstavljam našega frajerja, kako bi tako vrečko zanalašč na hitro kje založil ;)

Prvošolski pozdrav,
Maja

petek, 03. september 2010

Ti si moj sonček

Vsi, ki imate majhne otroke, veste, kako stresen je prvi odhod v vrtec. Tako za starše kot za otroke. Če imaš srečo, te tam pričakata dve topli vzgojiteljici, h katerima se otrok z veseljem vsak dan vrača. Ja, pri Črtu smo imeli res srečo. Zato smo bili toliko bolj žalostni, ko smo izvedeli, da starejša vzgojiteljica odhaja v zasluženo penzijo, mlajša pa na porodniško.


Eno leto je Črt z veseljem hodil v skupino sončkov. Kako primerno ime so si izbrali! 31 avgust je bil uradno dan slovesa, vsaj takega, uradnega. Ker sta "mami" 14 sončkov bili res pravi sončici, sem se jima želela zahvaliti za čudovito leto. Zaradi dopusta, se je izdelava darila zavlekla na zadnji dan, ko mi je požarni alarm v Hali A v BTC-ju preprečil, da bi kupila potreben material. Tako sem se morala znajti z domačo zalogo.

Ideja z ogledalčkoma mi je bila všeč, ker je rumena tako topla, kot sta bili onidve, in vsakokrat ko se bosta pogledali v ogledalo, jima bo povedalo, da sta prava sončka. Zadaj sem dala še kratko posvetilo.

Sedaj pa novim zmagam naproti, kot skupinica levčkov.
Maja

Še več idej za ustvarjanje

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...