O žici in resnicah

Po daljšem času me je spet zamikala žica. Hitro sem ugotovila, da so zaloge zelo izropane in bo treba nujno po nakupih, pred tem pa je iz zadnjega kosa črne žice nastala tale preprosta verižica.



Mislim, da bolj vabi k odprtim majčkam, tako da bo morala še malo počakati, da pride na vrsto za nošenje.

Pretekli teden sem z zanimanjem prebirala resnice o vas in vas na ta način spoznavala. Nekaj vas me je izzvalo, da jih tudi sama delim z vami. Ko sem že mislila, da vem, kaj bom napisala, sem prebrala Majin komentar na 7 resnic in začela razmišljati od začetka. Kako povprečne smo v resnici, kakšna je naša samopodoba? In plod dooolgega poglabljanja vase in brskanja po zaprešenih kotih svojega jaza? 7 resnic o meni:

1. Prikupno zmedena. Ne, ni me še izučilo, še vedno bi rada delala dve ali po možnosti kar tri stvari hkrati. Enkrat mi bo uspelo, vem! Do takrat pa se bom sprijaznila, da kdor nima v glavi ima pa v petah in bom na ta način pridno skrbela za kondicijo: z jutranjim tekom nazaj v stanovanje, da preverim ali je ta mali tik pred odhodom spet prižgal pečico, popoldanskim preskakovanjem stopnic nazaj do pisarne, ker so očala ostala na mizi in še dosti bi se našlo.

2. Pika, pika, pikica. Travma mojega otroštva, ko sem vsakič med preoblačenjem, pri telovadbi, zdravniku, na plaži, slišala komentar - Koliko pikic imaš! Kot da ne bi vedela! Danes sem se s tem že sprijaznila. Sedaj med njimi najdem veliki voz, mali voz, orion... Še posebaj so mi postale ljube, ko mi je nekdo razložil, da v Aziji določena ljudstva verjamejo, da pikice napoveduejo, kako bogat bo kdo. Bill Gates, prihajam!

3. Hvala sufražetkam. Čeprav nekatere menijo, da so nam izborile le obvezni 8 urni delovnik, sama vse skupaj jemljem kot možnost izbire, ki pomeni, da se ženska lahko odloči za način življenja, ki ji najbolj odgovarja. Priznam, da bi bila sama skupaj z magisterijem in vsem strokovnim znanjem čisto srečna tudi doma z dvema mulčkoma in svojo bio njivco, pa seveda možem, ki bi nosil bogate denarce domov ;)

4. Ups! po naravi sem malce bolj nerodne narave in kot otrok sem menda padla tudi z navadnega vrtiljaka, kjer res nihče ni nikoli padel ... vsaj tako se prenaša zgodba sedaj že iz roda v rod. Res pa je, da sta mi starša kljub mojemu (ne)potencialu privzgojila ljbezen do športa, miganja in zato sem se in se še ukvarjam z veliko športi, čeprav z nobenim profesionalno. In navsezadnje, sem celo svojega dragega spoznala preko njega.

5. Nakupovanje. Z izjemo ustvarjalnih trgovin, ga ne maram. Pravzprav je to zame prava mora. Kakšno pohajanje po trgovincah, probavanje cunjic. Spomladi in jeseni si vzamem en dan, se zapodim po trgovinah s seznamom kaj rabimo in to je to. Morda še kakšna nujna malenkost, še posebaj za otroke, ampak v glavnem je to to.

6. Kavico? Rada grem na klepet ob kavici čeprav kave sploh ne pijem. Na faksu sem jo, hektolitre, tiste prave turške kave. Tako goste, da je žlica skoraj stala v njej. Posledica je bil hitro narejen faks in visok pritisk. Po nekajtedenskem odvajanju, ko sem bila kot v megli, se je telo tako odvadilo, da če sedaj spijem kavo, niti sedeti ne morem pri miru. Torej kavica in miren klepet, nekako ne gresta več skupaj.

7. Moj angel varuh. Verjamem v nekaj po smrti, verjamem, da moja babica še vedno pazi name, ne more biti drugače, to vem.

Bodite lepo, radi se imejte in ne jemljite se vedno preresno.

Maja