Muce bele, muce črne, muce zlate in srebrne...

Takole nekako gre uspavanka v Mačku Muriju. Do svojega 30 leta sem živela z mucki, se z njimi igrala, crkljala in se nasmejala marsikateri neumnosti, ki so jo ušpičili. Potem sem izvedela, da nisem kronično prehlajena, kot sem mislila, ampak alergična na mačjo dlako... Tako v svojem domu sedaj nimam nobene muce, kar pa ne pomeni, da jih še vedno ne obožujem.

Ko sem na Otoku zakladov zasledila, da punce pomagajo Mačjelovki, društvu, ki se intenzivno ukvarja s problematiko prostoživečih mačk, sem se odločila, da ko najdem čas, tudi sama kaj prispevam. Trajalo je nekoliko dlje, kot sem mislila, ob uvajanju v vrtec ter vožnjo med Ljubljano in Postojno, a končno se je čas le našel in za začetek so nastali štirje otroški predpasnički.

In tako so nastale muca rumena,



muca rjava,
muca siva


in srebrna, ki pa ji je uspelo nekako pobegniti mojemu fotoaparatu.

Predpasnički so sedaj že pri Mačjelovki in jim bodo upam prinesli kakšen everček.

Pa še poziv za na konec. Če imate mucko ali mačka in se prosto giba in če nočete mladičkov, naredite kaj glede tega. Ne pobijajte mladičkov, ne puščajte jih pri smetnjakih ali na parkiriščih... Saj niso one krive da so se skotile, njihovi lastniki so.

Mijav pozdrav,
Maja