Kvačkanje na kavču

Prejšnji teden me je manjša virozica prisilila, da sem par dni preživela lepo zavita v deko na kavču pred TV-jem. Energije nisem imela prav za nič, glava je bila izklopljena, rokam pa se je vseeno nekaj delalo.


Poiskala sem ostanke volne, kvačko (kdaj sem nazadnje kvačkala se sploh ne spomnim) in nastala je tale pisana kapa, ki bo moj novi zaveznik proti mrzli postojnski burji.

Idejo za kapo sem dobila pri Popikoki, ki mojstrsko vrti kvačko in še marsikaj drugega, tako da je obisk njenega bloga prava paša za oči. Navodila za izdelavo rožice, ki sem jo sicer naredila malce po svoje, pa sem našla na blogu Sew ritzy-titzy, kjer sem našla tudi navodila za šivano rožico. Prvič sem se lotila obkvačkanja gumba in presenečena sem bila, kako preprosto je. Vedno mi je izgledalo tako komplicirano. V resnici pa skvačkaš le krog malo manjši od gumba, potem dodaš nekaj vrst brez dodajanja pentelj, vstaviš gumb in dodaš nekaj vrst z odvzemanjem pentelj. Zaključiš tako, da vse skupaj zategneš z vrvico, ki jo potegneš čez zadnjo vrsto zank. In obkvačkan gumb je narejen.

Sedaj pa samo še čakam, da se ta dooolga jesen le obrne na zimo in da bomo z otroci lahko tudi kaj na snegu uživali.

Čisto na koncu, bi se rada še zahvalila Nataši in Vladki za nagradico. Še posebno sem je vesela, ker je prišla s strani dveh ustvarjalk, katerih delo preprosto obožujem in sta njuna bloga moje obvezno čtivo za mojo dušo. In naj še jaz odgovorim na kar 25 vprašanj v eni besedi:

1. Kje je tvoj mobilni telefon? - Na mizi?
2. Tvoji lasje? - Kratki.
3. Tvoja mama? - Moja.
4. Tvoj oče? - Moj.
5. Najljubša hrana? - Čokolada.
6. Sanje pretekle noči? - Pozabila.
7. Najljubša pijača? - POmarančni sok.
8. Tvoje sanje/cilj? - Ustvarjalka.
9. V katerem prostoru si? - Kuhinji.
10. Tvoj hobi? - Ustvarjanje.
11. Tvoj strah? - Bolezen.
12. Kje želiš biti čez 6 let? - V hiški.
13. Kje si bila včeraj zvečer? - Doma.
14. Nekaj, kar nisi? - Najstnica.
15. Mafini? - Vedno.
16. Na spisku želja? - Čas.
17. Kje si odraščala? - Ljubljana.
18. Kaj si počela nazadnje? - Peka piškotov.
19. Kaj imaš oblečeno? - Trenirka.
20. Tvoj TV? Nič.
21. Ljubljenčki? Pajek v kotu.
22. Prijatelji? - Moji.
23. Tvoje življenje? - Kaotično..
24. Tvoje razpoloženje? - Umirjeno.
25. Pogrešaš koga? - Ne.
26. Avto? - Zanesljiv.
27. Nekaj, česar ne nosiš? - Kravata.
28. Najljubša trgovina? - Kilometer.
29. Najljubša barva? - Rumena, rdeča.
30. Kdaj si se nazadnje smejala? - Danes.
31. Nazadnje jokala? -Danes.
32. Najboljši prijatelj? - Pogrešam.
33. Kraj, kamor se stalno vračaš? - Domov.
34. Facebook? - Mičkeno.
35. Kje najraje ješ? - Doma.

Pozdravček do naslednjič,
Maja

Predpasnik za mamo polževko

Kljub temu, da sem bolj na kratko s časom, se temu izzivu res nisem mogla upreti.

Izdelava predpasnika za vzgojiteljico iz vrtca. Otroški motivi, žive barve, kako sem uživala, ko sem ga delala! Pravi antidepresiv. Ravno, ko sem ga prinesla iz kopalnice, lepo opranega, ga je zagledal Črt in komaj sem ga rešila pred njegovimi navdušenimi ročicami ... ki, so bile vse prej kot zgled čistoče.

Upam, da bo predpasniček tako zelo všeč tudi malim polžkom in drugim malim živalicam ter njihovim "mamam".

Polžji pozdravček,
Maja

Črno-srebrna eleganca

Iskreno. Ali samo mene malo panika grabi, ker smo že na pol novembra in se veseli december tako hitro bliža? Sestavila sem listo prejemnikov daril in zraven okvirno vrednost, da ne bo potem presenečenja na računu. Ampak ljudi, ki bi jih želela presenetiti in jim s tem povedati, da so nekaj posebnega v mojem življenju je veliko in še 4 rojstni dnevi. Budget majhen. Seveda so rešitev doma narejena darila, tu pa postane problem čas, ki zadnje čase res ni moj zaveznik.

Ja vem, to je ustvarjalni blog in ne blog za jamranje. Zato samo zaznamek zame, za prihodnje leto - o tem začni razmišljati že poleti!


Sedaj pa veselo na delo. Kar nekaj stvari že čaka na pol narejenih. Ker sem pri idejah malo selektivna, koliko časa mi bo izvedba vzela, se bom nekoliko bolj držala že preizkušenih.

Prva stvar, ki sem jo uspela dokončati, je črna verižica in memory zapestnica za rojstni dan tete Valde. To pravzaprav sploh ni moja teta, ampak od mojega dragega, ampak je tako fejst ženska, da je postala moja prava prijateljica.

Za verižico sem prvič uporabila memory wire in se ne morem odločiti, ali potrebuje zaključek ali ne? Kakšne izkušnje? Stoji kar sama ali je bolje, da dodam zapenjač?

Pozdravček do naslednjič,
Maja

Črno ali rožasto? Obe!

Ena torba, dve torbi. Tale torba, po kroju Lula Loise se ni priljubila samo meni, kot sem mislila, ampak je "matrala" tudi eno blogerko. Prosila me je za pomoč pri tolmačenju navodil za šivanje, obenem pa sva se zmenili, da ji eno torbo tudi zašijem.

Njena želja je bila, da je na eni strani črna, na drugi pa živobarvno pisana, tako da bo bolj poletna.

Ko sem se zapodila v trgovine z blagom, se je hitro potrdila moja bojazen, da bom konec oktobra težko dobila živobarvno blago, ki ga bom hkrati lahko lepo kombinirala s črno barvo. A v trgovinci, kjer smo že skoraj na ti, je bila prodajalka tako prijazna, da sva skupaj v skladišču, kamor so umaknili poletne materiale, prebrskali vse in na koncu le našli eno, ki mi je bilo takoj všeč.

Ugotavljam, da rada delam po naročilu, ker me to prisli, da razmišljam izven ustaljenih vzrcev.

Čeprav me je malo skrbelo, kako bom povezala črno in svežo poletno, mislim, da mi je kar uspelo. Črno stran sem popestrila z belimi okrasnimi šivi ter izvezeno/našito belo rožico, motiv, iz pisanega blaga.

Priznam, da sem z rezultatom kar zadovoljna in tole zagotovo ni zadnja torba po tem kroju. Svojo sem celo poletje ogromno nosila in sem že razmišljala, da si morda omislim eno bolj jesensko/zimsko varianto.

Po poletnem nakitkanju sedaj kar ne morem pospraviti šivalnega stroja in samo še razmišljam, kakšno torbo bi naredila. Malce obsedena? Eno mičkeno pa morda res ;)

Bodite lepo in čim več takih sladkih obsedenosti vam želim.
Maja

Ne, ne delam puloverja

Ko je nona na moji mizi videla štrikane kose, je bila prepričana, da sem se lotila črnega puli puloverja. Napaka. Deli so bili za zimsko črno torbo.
Idejo sem dobila v trgovini s čevlji, kjer sem videla takooo simpatične škornje, s prav tako simpatično ceno. Osnova spodaj je bil čevelj, za velikost balerinke, vse ostalo pa štrikano. Škornjev si sicer nisem kupila, se pa nisem mogla obraniti, da idejo ne bi uporabila za izdelavo torbe.

Ko so začeli nastajati deli nisem imela pojma, kako bo na koncu izpadlo. Želela sem le, da je črna in jo lahko nosim po poštarsko. In po eksperimentiranju je nastala tale torbica. Žep in zgornji del torbe sta štrikana. Štrikan je tudi cel spodnji del ročaja. Ostalo je blago.



Všeč mi je kombiniranje blaga in volne. V glavi je že ideja še za eno torbo... Še pred pol leta sem imela dve torbici, sedaj pa zjutraj samo še prelagam iz ene v drugo. Kako sladko kompliciranje.

Lep, tokrat že malce zimsko obarvan pozdrav do naslednjič,
Maja

Črna je out, rjava je in

No ja, ni čisto tako hudo, ampak res ne vem, kaj se je zgodilo z mojim okusom za barve po prvi nosečnosti. Kar naenkrat mi je črna, ki sem jo oboževala samo, pa v kombinacijah, šla dobesedno na živce. Kar motila me je, ko sem jo oblekla. Ker pa cele garderobe ne moreš zamenjati čez noč, še vedno kraljuje v moji garderobi, čeprav si prostor uspešno pridobivajo tudi druge barve.

Letos me je zagrabila čokoladno rjava, ki je še pred nekaj leti ne bi živa nikoli oblekla. Skombinirana s toplo rumeno in oranžno, mi je prav idelana za prave jesenske dni.


Ko sem si kupila hlače, pa čevlje, pa jaknco, sem ugotovila, da nujno rabim torbico. Imela sem ogledano eno idealno na etsy-ju, a cena je bila prav temu primerno idelna, še posebaj, če sem zraven prištela stroške pošiljanja. Pa sem se odločila, da jo sešijem sama.


Tokrat sem prvič delala brez kroja. Vedela sem kakšno obliko želim in je ratalo! Zunaj čokoladna rjava z nežnim vzorcem cvetja, notri topla oranžna. Priznam, da sem kar ponosna in se bom še lotila takega eksperimentiranja. Navodila za meni tako simpatično rožico iz blaga, pa sem našla na netu.


In na koncu, je na hitro nastalo še nekaj kosov nakita, ki niso nič kaj posebnega, ampak barvno so pa čisto usklajeni z novimi kosi oblačil in torbico.


Tako jesen, sedaj sem pa tudi nate pripravljena.

Jesenski, pisanega listja poln pozdrav,
Maja

Muce bele, muce črne, muce zlate in srebrne...

Takole nekako gre uspavanka v Mačku Muriju. Do svojega 30 leta sem živela z mucki, se z njimi igrala, crkljala in se nasmejala marsikateri neumnosti, ki so jo ušpičili. Potem sem izvedela, da nisem kronično prehlajena, kot sem mislila, ampak alergična na mačjo dlako... Tako v svojem domu sedaj nimam nobene muce, kar pa ne pomeni, da jih še vedno ne obožujem.

Ko sem na Otoku zakladov zasledila, da punce pomagajo Mačjelovki, društvu, ki se intenzivno ukvarja s problematiko prostoživečih mačk, sem se odločila, da ko najdem čas, tudi sama kaj prispevam. Trajalo je nekoliko dlje, kot sem mislila, ob uvajanju v vrtec ter vožnjo med Ljubljano in Postojno, a končno se je čas le našel in za začetek so nastali štirje otroški predpasnički.

In tako so nastale muca rumena,



muca rjava,
muca siva


in srebrna, ki pa ji je uspelo nekako pobegniti mojemu fotoaparatu.

Predpasnički so sedaj že pri Mačjelovki in jim bodo upam prinesli kakšen everček.

Pa še poziv za na konec. Če imate mucko ali mačka in se prosto giba in če nočete mladičkov, naredite kaj glede tega. Ne pobijajte mladičkov, ne puščajte jih pri smetnjakih ali na parkiriščih... Saj niso one krive da so se skotile, njihovi lastniki so.

Mijav pozdrav,
Maja