Ko muc zboli

Pred dvema letoma je naš Mau, tigrasto beli muc, dobesedno vkorakal v naš dom, takrat star okoli štiri mesece, shujšan in ne povsem zdrav. Stisnil se je na toplo blizu peči, ki smo jo ravno tisti dan prvič prižgali. V očeh mu je pisalo, da je prišel domov in da se mu nikamor ne mudi. Moški del družine (beri ¾ družine) ga je takoj posvojil. 

 
Tako jaz kot moj dragi prihajava iz mačje družine, vendar tako brihtnega, nežnega in prijaznega muca še nisva imela. No, še vedno kakšno ušpiči, a če je ne bi, bi bilo že sumljivo.

Pred desetimi dnevi se je muc zastrupil. Ne vemo kje, ne s čim in glede na to, da je večji del dneva prosto pohaja po vasi, tega verjetno niti ne bomo izvedeli. Bilo je res hudo, nemoč, ko vidiš kako žival trpi in ji ne moreš pomagati. Če ne bi bilo neverjetno predanih veterinarjev na naši lokalni kliniki, zelo verjetno ne bi preživel.

Danes je Mau že iz hujšega. Ni še povsem dober in posledice se mu bodo morda poznale še kar nekaj časa, a smo na dobri poti, da nas bo spet nadzoroval pri delu na vrtu iz krošenje drevesa.

Res sem hvaležna veterinarjem, da so se tako potrudili za našega muca. Želela sem se jim še dodatno zahvaliti in tako je nastal tale zadovoljni ozdravljeni muc. Upam, da jim bo popestril kliniko.

Idejo za izdelavo sem našla na Craftsy.com.

Res sem hvaležna za ljudi, ki s srcem opravljajo svoje delo. ISKRENO VAM HVALA.

Maja