Kvačkanje na kavču II

Kvačke ne primem v roke ravno pogosto. Je pa to super zaposlitev za roke, kadar se mi res čisto nič ne da, bi le ležala zavita v toplo oddejo in gledala neumnosti po televiziji. Da imam malo manj slabo vest, takrat rada v roke primem kvačko, pletilke ali vezenje.

Lani je tako nastala pisana kapa, ki jo rada nosim. Ima le eno slabost, kot sem ugotovila. Je bolj modni dodatek in povsem odpove, ko zapiha prava Postojnska burja. Lahko še tako vlečem robove dol, ušesa ves čas silijo ven.

Ker mi je od lanske kape in Majevega šala ostalo še nekaj zaloge, ki jo je bilo potrebno pospraviti, je nastala še ena pisana kapa, tokrat taka, ki dobro skrije tudi ušesa. Brez rožice pa tudi tokrat ni šlo, čeprav se je dragi pošteno nasmejal kombinaciji. Trakca pri strani sta ravno dovolj dolga, da če je sila, ju lahko tudi staromodno zavežem pod brado, se skrijem v jakno in mraz mi ne bo prišel več do živega.

Kako malo je treba, pa me temperature zunaj in veter sploh ne motita več tako zelo, ko pa se lahko postavim z novo kapico :)

Bodite lepo in naj vam bo toplo, kjerkoli že ste.

Maja