Popustno razmišljanje

Zadnje dva tedna nas spet pestijo virozice, tako da časa za ustvarjanje ni bilo. Vseeno pa je nastal kostumček za najmlajšega - preprost dalmatinček. Po tem, ko ga je en teden opazoval iz varnostne razdalje in niti blizu ni hotel, se je včeraj zvečer le opogumil in skupaj z blokovskimi otroci naredil en krog do prijaznih sosedov. Sicer brez hlač, ampak zato nič manj ljubek :)


Sem se pa letos malo zamislila. Ko sem kupila tole blago, Črt še v načrtu ni bil. Mišljen je bil za Maja, za naslednje leto. Potem pa sem ugotovila, da imajo že triletni otroci jasno predstavo kaj je kul in kaj ne in dalmatinček je izvisel ... do letos.

V Majevi skupini so bili petletniki skoraj vsi Ninja želve, Spidermani ali Batmani in naš ni bil izjema. V tistih umetnih, podloženih mišicah se je sam sebi zdel tako super. Me prav zanima, kako bi izgledal kostum za npr. Barbiko, s podloženimi boki in prsmi. Bi bil deležen veliko zgražanja? Verjetno. Dvojna merila? Vsekakor.

No ja, sva imala z Majem vsaj lekcijo o superjunakih, o tem da so super zato, ker pomagajo drugim, ker znajo svojo moč, vrline uporabiti v dobro in da namen ni, da se med sabo samo bojujejo. Sem bila kar malo ponosna, ko je po dnevu preživetim v vrtcu kot Batmen izjavil, da je ščitil punce pred zlobnim Spdermenom. Morda upanje le še ostaja.

Maja