Darilo za dvojčka

Mala Julija si je res morala zelo, zelo, zelo, zelo ... zelo, zelo želeti bratca, da je dobila kar dva naenkat! Maksa in Eneja.

Dva fanta za oblečt in cela garderoba od starejše gospodične v roza barvi... Zato sem se odločila, da sem pri darilcu praktična. Nekaj za oblečt. Nekaj, kar bo samo njuno. In nastali sta ti dve majčki z njunima imenoma.


Baby obrazka in črke sem zrisala s Corelom ter sprintala na papir, ki se nalika na majico. Previdno zrezala in res temeljito prelikala. Majčki sem kupila v H&M - imajo veliko različnih barv in čisto enobarvne so, brez potiskov, izvezov, kar je kot nalašč za ustvarjanje na njih.

In potem je bila ura že pozna in ugotovim, da nimam nobene primerne darilne embalaže, zaloga papirja pa skoraj na nuli. Čisto nič uporabnega, darilo pa je šlo naslednji dan navsezgodaj že naprej. Zato sem malo improvizirala in iz šeleshamerja naredila še škatljico. Žal ni preveč dojenčkasta (niti modrega papirja nisem imela več) ampak svojo funkcijo je opravila.



Upam, da kmalu tudi od blizu vidim mala pobalinčka.

Pozejdon jr. : Ninja želva = 1:0

Štirinajst dni pred pustom sem svojemu štiriletnemu nadebudnežu rekla, da je lahko za pusta res čisto vse kar si poželi in da bova skupaj ustvarila super masko... Ni nič premišljeval. Ninja želva bom, taka, kot jo je videl v trgovini. Si predstavljate moj izraz. Jaz sem že sanjala o gorah blaga, šivalnem stroju, leplenju in barvanju in sploh ustvarjalnem direndaju... Čas, ki ga bova preživela skupaj ob ostvarjanju. In sedaj s tem ne bo nič? Kaj pa če bi bil astronavt, ali pa vitez, ali zmajček Jami.... Ne Ninja želva. Kaj pa krtek, ali pa gasilec, ali pa... Ne ninja želva! In sem se vdala. Sva šla v trgovino, kupila kostum kot ga bo imel vsak drugi otrok. No ja, vseeno bolje Ninja želva kot Spider man, sem se tolažila. Otrok pa je bil presrečen.

In potem so v vrtcu obravnavali srednji vek, Predjamski grad in Erazma Predjamskega ter si izdelali oblačila za kralje in kraljice. Ker je bil Maj čisto navdušen nad oblačili, sem mu morala obljubiti, da mu sešijem pravo kraljevo ogrinjalo. Ko sem iz škatle z blagom potegnila rdeče blago, mu to sploh ni bilo všeč. Malo je brskal in navdušeno ven potegnil blago z ribicami... Za kraljevo ogrinjalo?! Ja, to in nobeno drugo, je bil odločen.

Sešijem in nese v vrtec. Potem pa premišljujem, da bi se dalo iz tega narediti čisto simpatičen kostum za morskega kralja Pozejdona. najprej naredim krono...

in kraljevsko morsko verižico...

in kraljevski morski prstan...

ter pas.

Na hlače narišem hobotnico in morskega ježka.

Pa še kraljvsko palico sem dodala, tako kot so izdelali v vrtcu. In potem nastavim in upam, da ga bo premamilo.

Ko je zjutraj vstal in zagledal ta kupček, je bila čista zmaga. Celo poljubček v zahvalo sem dobila. Ninja želva je ostala v vrečki, Morski kralj pa je šel pustovat skupaj z Muco Maco in Žabcem Torom. Neznansko vesela :)))

Jutri sledi povratni obračun med Pozejdonom in Ninja Želvo. Držite pesti za Pozejdona!

Majhna knjigica v majhni škatlici za majhno pozornost

Če bi sedeli zraven mene, ko se sprehajam po ustvarjalnih blogih, bi me pogosto slišali reči: "O, to je pa super, moram poskusiti tudi sama!" Toliko novih idej, tehnik, materialov... pa žal premalo časa za vse...

V januarju sem zasledila dve objavi, ki mi nista dali miru:

• izdelava mini knjigice, ki jo je na svojem blogu tako fantastično predstavila Nina
• apliciranje servetk na papir s pomočjo kuhinjske folije za živila, ki jo je predstavila Simona.

Izdelava knjigice je po zelo nazornih Nininih navodilih potekala hitro in uspešno. Le malo sem jo prilagodila. Platnice so v enem kosu in dodala sem trakove za zavezovanje, ki sem jih s spenjačem pritrdila na karton. Malo težav sem imela le z lepljenjem. Zato me zanima, kakšna lepila uporabljate ve za lepljenje in kje se jih kupi? Pri tem sem imela namreč kar nekaj težav, saj se mi ni dobro zlepilo, pa sem morala popravljati... Uporabljam Uhu v stiku in si ga delim s tamalim, pa sedaj razmišljam, da morda le ni najbolj primeren za vse ;)

Platnice sem naredila iz risalnega lista, na katerega sem nalikala servetko s tulipani. Nad to tehniko sem preprosto navdušena! Servetka se je prijela povsem enakomerno in gladko ter dovolj trdno, da sem s papirjem lahko naprej ustvarjala (ga rezala, prepogibala). Sem pa uporabila kar najvišjo temperaturo na likalniku (pri srednji se ni zgodilo nič) ter tako kot Simona uporabila peki papir na vrhu. Zelo mi je všeč tudi žametna tekstura, ki tako nastane in da platnicam knjige bolj "žlahtnat" priokus - platnice so na otip bolj mehke, malce spominjajo na blago.

V notranjost knjigice sem prilepila post-it listke, ter na prvega napisala sporočilo za prejemnico knjigice.

V samem navdušenju sem nalikala še par papirjev s servetkami, ter jih uporabila za izdelavo škatlice, v katero sem spravila knjigico. Dodala sem le še trakec z mašnico in darilo za mojo prijateljico Bojano, ki obožuje tulipane, je bilo narejeno.

Glede na to, da že dolgo nisem ustvarjala s papirjem, sem nad rezultatom zelo zadovoljna in mislim, da kmalu sledi nadaljevanje. Če pa mi lahko strokovnjakinje s tega področja svetujete glede lepila, bom presrečna. Bodite lepo!

Mak, mak, mak

No, pa se pejmo ;) Bila sem pofočkana naprej s strani Dekce, potem še s strani Tanje. Me je prav zanimalo, katera šesta slika se skriva v šesti mapi... Katere spomine mi bo prinesla. In to je...

...makovo polje! Tale slika je nastala pred dobrimi štirimi leti, ko sem uživala na porodniški z Majem in na veliko pohajala. Posneta je bila pri Svetem Ivanu (Pri Umagu), kjer smo lovili poprvomajske žarke. Takšnega makovega polja do takrat res še nisem videla, in če sklepam po mapi, sem ga res temeljito poslikala... in čisto pozabila nanj. Do sedaj ;)

Štafeto predajam naprej Roberti, Tiari in Ribici, ki mislim, da še niste bile pofočkane.

Svečnika za romantike iz das mase

Izgleda, da sem nekoliko srčkasto razpoložena :) Po prvih poskusih z das maso sem se odločila, da poskusim iz nje spraviti še kaj več kot samo tablice in nastal je par svečnikov v obliki srca. Kot nalašč za valentinovo večerjo, če bi jo imela.

Prvi poskus se je zelo klavrno končal (ne bom niti pokazala), sem se pa iz njega veliko naučila:

• da se das masa s sušenjem krči (prisežem, luknje za svečke so bile več kot dovolj velike, posušene pa...)
• da lahko manjše nepravilnosti in premajhne luknje za svečke popravim z nežnim brusilnim papirjem.
• da je srce najlažje oblikovati tako, da najprej naredim kroglo, jo sploščim, izrežem obliko srca in šele nato previdno odtisnem luknjo za svečko.

Motiv na svečnikih sem vrisala z zobotrebcem, enako kot pri tablicah, ter vse skupaj pobarvala z akrilnimi barvami.

In sedaj lahko samo še upam, da ju bom kmalu uporabila za kakšno romantično večerjo.

CD voščilnica za zaljubljenca

Bližjoče valentinovo me je spomnilo na izdelek, ki sem ga sicer naredila za poroko, a bi bil lahko prav simpatično darilo tudi za valentinovo.

Ko se je avgusta poročil moj bratranec, sem bila postavljena pred velik izziv. Oba z ženo sta umetnika: igralca, pisca iger in še bi se našlo. Oba tudi nesebično razveseljujeta otroke preko Rdečih noskov. Ker sta skupaj že vrsto let, smo bili pri darilu praktični. In prav zato se mi je zdelo, da moramo vsaj nekje biti malce bolj izvirni, da jima bo kaj ostalo v trajen spomin. In tako je nastala ideja CD voščilnice.

Ker poroka simbolizira ljubezen, trajno povezanost para, sem se odločila za idejo grafitov na steni, ki je bila moja rdeča nit.

Na prvo stran sem na zid postavila le srce in njuni imeni.

V notranjosti, smo na levi napisali voščilo in se podpisali, na desni pa je CD z istim srčkom kot na naslovnici. Na CD mi je dragi posnel 10 ljubezenskih pesmi, ki pojejo o večni sreči in ljubezni. S seznamom, mi je pomagal kar dobri g. Google.

Na zadnji strani je seznam pesmi.

Maja + Tomaž pa piše tudi ob strani.


Vse sem oblikovala z računalnikom (uporabila sem corel, kjer sem se sama naučila nekaj osnov) in sprintala na foto papir. In darilo/voščilo je bilo narejeno.