sobota, 31. julij 2010

Tudi keramična ploščica je lahko voščilnica

Vsi, ki radi ustvarjate, ste gotovo že kdaj slišali stavek: "Daj, naredi ti kaj, ker si bolj ustvarjalna v tej družini!". Se sliši znano?


Danes odhajamo na večjo fešto, na primorsko, da nazdravimo za okroglih trideset let. Ker je slavljenec v fazi obnove stanovanja, se je žlahta zmenila, da vsi prispevamo za ploščice v kopalnici, ki jih še potrebuje. Super, sem si mislila, si vsaj ne bom razbijala glave, kaj podariti.

Ker je darilo praktično, je prišla prošnja do mene, če lahko naredim vsaj voščilnico, da ne bomo samo kuverto izročili. Voščilnic se redko lotevam, a ta je bila res pravi izziv.

Osnova je keramična ploščica velikosti 30 x 30 cm. Osrednji del, ki je posejan z olivami, je narejen s servetno tehniko. Preostalo so akrili. Vse skupaj prelakirano in na koncu podloženo s pluto, tako da je nastal nekakšen podstavek/voščilnica. Zgoraj in spodaj je še dovolj prostora, da se bodo vsi podpisali in dodali vsak svojo željo.

Sedaj gremo pa lahko nazdravit.

Lepo se imejte,
Maja

torek, 27. julij 2010

Denarnica

Ne, ni mi še uspelo kupiti primerno dolgih zadrg, za izdelavo še kakšne torbice iz zadnje objave. Ker pa sem enostavno MORALA zašiti še kakšno mini torbico, sem poiskala navodila za tako, ki ne rabi dolge zadrge. Tale 18 cm dolga rjava zadrga je bila na zalogi že od daljnega leta.... pravzaprav je na zalogi že vekomaj. Saj sem omenila, da ne maram šivanja zadrg, ali ne ;)

In ker čez 7 let vse prav pride, je nastala...

Navodila sem našla na Javajem's in so ravnoprav enostavna, da je v pomanjkanju časa nastala denarnica. Duša je za silo potešena, sedaj moram pa nujno v nabavo daljših, živopisanih zadrg.

To, kar je lušno pri šivanju teh majhnih torbic je, da lahko porabiš vse majhne ostanke blaga, ki jih je škoda vreči stran, ker so takooo lepi. Jp, zagotovo nastane še kakšna.

Maja

četrtek, 22. julij 2010

Najprej so bile stare, zguljene kavbojke II

Vsega je kriva Sonja, v pozitivnem smislu seveda. Že ko je sešila prvo torbico po navodilih Timotei sem vedela, da bom kroj preizkusila. In kaj sem tako dolgo čakala? Ne maram šivanja zadrg. Ne, res ne. Če le najdem način, se jim raje ognem. Ampak Sonja je tako vztrajno kazala eno prekrasno torbico za drugo, da sem na koncu le klonila.


Uporabila sem blago, ki je ostalo iz preobrazbe kavbojk v krilo, ter zadrgo, ki ni bila najbolj primerna. Kupljena je bila za štrikano jopo, ki nikoli ni nastala. Delo sem si malo otežila, ampak za prvi poskus bo. Če nič drugega, sem se vsaj spopadla s svojim bav-bavom in lahko verjamete, da bom nabavila še kakšno zadrgo in vajo ponovila. Če so pa tako simpatične, ali ne?!

Imate tudi ve kakšne skrite bav-bave v ustvarjanju, ki se jih raje ognete?

Imejte se lepo,
Maja

torek, 20. julij 2010

Najprej so bile stare, zguljene kavbojke I

Ene tistih, ki so bile kot ulite, blago pa prijetno mehko. Kavbojke so ena super iznajdba s številnimi obrazi - sproščene, pohajalne, pa tudi urejene znajo biti. Seveda sem te kavbojke nosila s takim veseljem, da sem jih pregulila na riti in na notranji strani stegen.

Čeprav je bilo dejstvo, da v javnost več ne morem z njimi, jih nisem mogla vreči stran. Več kot leto dni so spravljene čakale v omari na idejo, kaj z njimi. Potem je Lucija na Ovo je šivala moja mama objavila super tutorial, kako lahko hlače enostavno spremenimo v krilo! To bo to, sem tajkoj vedela. Hvala Lucija!


Zaradi oguljenosti blaga na riti sem morala izvedbo malenkost prilagoditi, dodala pa sem še navidezne "naborke" spredaj. Dolžina je malo nad koleni. Priznam, da sem nad rezultatom navdušena. Krilo odlično stoji in je kot nalašč za pohajanje s tamalimi, ker se ne opazi takoj odtisov umazanih rokic, čeveljčkov in še česa ;)

Veste, kaj mi je pri poletju res všeč? Krilca, krilca in še enkrat krilca.

Uživajte poletje,
Maja

sreda, 14. julij 2010

Moški nakit za enega prav posebnega majhnega moškega

"Mami, ali narediš tudi meni zapestnico in verižico? Ampak tako, MOŠKO!" je resno vprašal moj 5,5 letnik, medtem ko me je opazoval, kako zvijam žico in nanjo nizam svetleče perlice. "Ampak RES moško." "Hja, seveda!" mu odgovorim in hkrati razmišljam, kakšen naj bi bil moški nakit in kako naj ga s tem kar imam takoj pričaram.

Maja privlačijo vse te pisane perlice, ki se najdejo v moji škatli, da o žici niti ne govorim. Ampak kako naj iz teh perlic naredim moški nakit za petletnika? Steklene perlice verjetno ne bodo prava izbira. Žica? Ja, to ja. Vrv, kovina, sem naprej razmišljala pri sebi. In tako je še pred spanjem res na hitro nastal obesek iz žice, ki spominja na poletno sonce, obešen na črni vrvici, kjer se dolžina lahko prilagaja. 5,5 letnik je zadovoljen. Uf! Ni bila lahka ;)


Naslednji dan nabavim bolj "moške" perlice, na hitro obnovim osnove makrameja (kako čudovita iznajdba je internet) in tako nastane še zapestnica.


Stranka je zadovoljna in še posebno zapestnico z veseljem nosi. Svoj prvi poskus oblikovanja moškega nakita torej lahko označim za uspešen. Menda Maj že zbira naročila med prijatelji v vrtcu!

Moško resen pozdrav,
Maja

ponedeljek, 05. julij 2010

O žici, poletju in še čem

Poleti, ko je vroče, sem opazila, da rada ustvarjam z žico. Je hladna in to mi očitno paše.


Pri ustvarjanju mi je všeč to, da nikoli ne vem čisto, kaj bo na koncu nastalo. Če bi vam opisala, kakšna ideja je bila za to ogrlico, je nikoli ne bi prepoznali, ker ji ni čisto nič podobna. Ampak, veste kaj, meni je še bolj všeč. Ravno pravšnja za V izrez poletne majčke.

Priznam, da v poletju prav uživam. V službi je nekoliko bolj umirjeno in s škrati lahko pohajamo do večera pa še malo. Časa za ustvarjanje skoraj ni, sem in tja pa le uspem pokukati na vaše bloge. Malce pozno, a vseeno bi se rada zahvalila trem blogerkam, ki ste me zelo počastile z nagradico: Mojci-MKA, Hrandici in Teyi. To, da sem nagrado dobila s strani treh blogerk, na katerih bloge tako rada pokukam in na katerih pogosto najdem navdih, mi je še v posebno čast. Hvala vam!


Nagradico lahko podelim naprej destim blogerkam. Samo? Blogov, ki jih s takim veseljem spremljam je veliko, veliko več. Če jih naštejem le deset, potem moram izpustiti enajstega, dvanajstega... Ne, veste kaj, preveč vas je in upam, da bo tako tudi še dolgo ostalo. Vse vas rada berem in se čudim nad vso kreativnostjo. Občutek imam, da več ko delimo med sabo, bolj tudi same rastemo. Meni je z vami lepo.

Poletni pozdravček,
Maja

Skodrano drevo

Pred tremi leti, ko smo kupili nov kavč, sem z velikim veseljem kupovala raznobarvne prevleke za blazine, da sem potem končno poiskala meni najbolj posrečeno kombinacijo. Nekaj nakupov je bilo manj posrečenih, ker sem šele doma ugotovila, da niso pravih odtenkov. Tako vsake toliko vzamem katero od teh "zgrešenih" prevlek iz dna predala in z malo vezenja, barvanja, nastane...


...tokrat skravžlano drevo s prijaznima ptičicama.

Drevo se je dolgo podilo po moji glavi, pravzaprav sem ga želela vključiti v dizajn torbe za natečaj Merkatorja in One a takrat ni in ni hotelo izpasti kot sem želela. Ko sem torbo oddala, se je pojavilo kar samo. Včasih na silo pač ne gre.

Uživajte poletje, tudi če še ni vaš čas dopusta. Senčka košatega drevesa in hladen sladoled delajo čudeže. Da ne? Potem gotovo še niste pojedli dovolj sladoleda.

Maja

Še več idej za ustvarjanje

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...